Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (11.951-11.975) 
- breskovolísten -tna -o prid. (ȋ) bot., v zvezi breskovolistna dresen enoletni njivski plevel z listi, podobnimi breskovim, Polygonum persicaria ♪
- bréskvast -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. podoben breskvi: breskvast obrazek ♪
- bréskvica -e ž (ẹ̑) 1. manjšalnica od breskev: njena lica so podobna breskvici 2. vrtn. vrtna rastlina z rdečkastimi cveti; balzaminka: dišalo je po rožmarinu in breskvici ♪
- bréskvin -a -o (ẹ̑) pridevnik od breskev: breskvino cvetje ♪
- brést in brèst brésta m (ẹ̄; ȅ ẹ́) listnato drevo z napiljenimi listi in s trdim lesom: visoki, senčni brest / pog. pohištvo iz bresta brestovega lesa ♦ bot. gorski brest gorsko gozdno drevo z velikimi, po zgornji strani raskavimi listi, Ulmus scabra ♪
- brêsti brêdem nedov., brêdel in brédel brêdla, stil. brèl brêla (é) 1. hoditi po vodi, po čem ovirajočem: stopil je v reko in začel bresti; bresti vodo do kolen; bresti sneg; bresti čez reko; bresti skozi grmovje, po blatu ∙ ekspr. bresti v dolgove zelo se zadolževati; ekspr. bredli so po krvi umorili so mnogo ljudi 2. redko premikati prste, roke v čem gostem; broditi: bresti z roko po laseh ♪
- bréstje -a s (ẹ̄) redko brestov gozd ♪
- bréstlítovski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) zgod., v zvezi brestlitovski mir mir, sklenjen leta 1918 med sovjetsko Rusijo in Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarijo, Turčijo ♪
- bréstov -a -o (ẹ̄) pridevnik od brest: brestov gozd, les ♪
- bréstovec -vca m (ẹ́) star. brest: senčnati, visoki brestovci ♪
- brestovína -e ž (í) brestov les: pohištvo iz brestovine ♪
- brézast -a -o prid. (ẹ́) 1. redko lisast, marogast: brezast vol; čreda brezaste živine / brezaste oči s svetlejšimi pegami na temnejši šarenici 2. star., navadno v zvezi s pogled jezen, zloben: brezast pogled brézasto prisl.: brezasto pogledati ♪
- brezatómski -a -o prid. (ọ̑) ki je brez atomskega orožja: ustanoviti brezatomsko cono; brezatomsko področje ♪
- brezbárvnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost brezbarvnega: brezbarvnost stekla / brezbarvnost dramskih likov ♪
- brezbeséden -dna -o prid. (ẹ̑) ki je brez besed: brezbesedni dogovor; brezbesedna molitev ♪
- brezbóštvo -a s (ọ̑) tajenje, nepriznavanje boga: nastopil je proti brezboštvu ♪
- brezbóžniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na brezbožnike ali brezbožništvo: brezbožniško društvo / brezbožniška propaganda ♪
- brezbóžništvo -a s (ọ̑) brezboštvo: nastopal je proti brezbožništvu ♪
- brezbóžnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost brezbožnega človeka ♪
- brezbrámbnost -i ž (ȃ) redko nemožnost obrambe: življenjsko občutje brezbrambnosti ♪
- brezbréžnost -i ž (ẹ̄) knjiž. lastnost, značilnost brezbrežnega: brezbrežnost morja; brezbrežnost ravnine / brezbrežnost časa, prostora // prostor brez brega, meje: barke plavajo v brezbrežnost; daljna, neznana brezbrežnost; morje mu je simbol brezbrežnosti ♪
- brezbrížnost -i ž (ȋ) 1. nezanimanje, ravnodušnost: kazal je brezbrižnost do vsega; zapadel je v popolno brezbrižnost; govoril je z narejeno brezbrižnostjo; brezbrižnost do perečih problemov; brezbrižnost za kulturo 2. redko brezskrbnost: s svojo brezbrižnostjo jo je za trenutek raztresel; lahkotna brezbrižnost ♪
- brezcarínski -a -o prid. (ȋ) ekon. ki se opravi brez plačila carine: brezcarinski uvoz ∙ brezcarinska prodajalna prodajalna, v kateri se tuje blago kupuje brez plačila carine ♪
- brezcíljnost -i ž (ȋ) stanje brez cilja, namena: brezciljnost in negotovost ga utruja; zabresti v brezciljnost in pesimizem / razdvojenost in brezciljnost modernega človeka; misel o brezciljnosti vseh človeških teženj; brezciljnost življenja ♪
- brezčásen -sna -o prid. (á) neodvisen od časa: brezčasna lepota, resnica; brezčasno obravnavanje konkretnega predmeta / brezčasno in hirajoče življenje; sam.: v romanu je nekaj neminljivega, občečloveškega, brezčasnega ♪
11.826 11.851 11.876 11.901 11.926 11.951 11.976 12.001 12.026 12.051 
