Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (11.901-11.925)



  1.      božjástnost  -i ž (ā) redko božjast: odtlej se je pri njem pojavljala božjastnost // značilnost božjastnega človeka
  2.      bradátost  -i ž (á) značilnost bradatega človeka
  3.      bradavíčast  -a -o prid. (í) 1. poln bradavic: bradavičasta koža ♦ teh. bradavičasta pločevina pločevina z izboklinami v obliki bradavic za varno hojo po njej 2. podoben bradavici: bradavičast izrastek
  4.      bradavíčavost  -i ž (í) redko pojavljanje, obstajanje bradavic
  5.      brahikefálnost  -i ž () antr. značilnost človeka s kratko in okroglo glavo; kratkoglavost, okrogloglavost
  6.      brahmánski  tudi bramánski -a -o prid. () nanašajoč se na brahmane ali brahmanizem: brahmanska kasta / brahmanska književnost
  7.      brálstvo  -a [s] s () ljudje, ki berejo; bralci: pisatelj je bralstvu dovolj znan; slovensko bralstvo; knjiga je namenjena širokemu krogu bralstva
  8.      brámbovski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na brambovce: brambovska vojska / brambovska pesem
  9.      brámbovstvo  -a s (á) nekdaj kar se nanaša na brambovce
  10.      braníšče  -a s (í) star. prostor, kraj za obrambo: dobro naravno branišče
  11.      bránjevski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na branjevce: visoko naložene branjevske cize / branjevski sejem / slabš. opustitev branjevskega trgovanja
  12.      bránša  -e ž () zastar. stroka, zvrst, panoga: tega blaga trgovina ni imela, ker ni sodilo v njeno branšo
  13.      bráskljav  -a -o prid. () nar. vzhodno nezglajen, hrapav: plesati po braskljavem podu
  14.      bráška  -e ž () gozd. zelo drobno oglje, ki ostane na dnu oglarske kope: del oglja se zdrobi v braško
  15.      brášnja  -e ž (ā) star. hrana za na pot: napolniti torbo z brašnjo
  16.      brášno  -a s (á) star. hrana za na pot: vzeti brašno s seboj; počivala sta in se krepčala z brašnom; pripraviti polno torbo brašna // živež, živila: berač z nabranim brašnom
  17.      brátiti se  -im se nedov.) prijateljsko, zaupno se družiti: ni se bratil s komerkoli; bratil se je s pijanci in potepuhi brátiti knjiž. notranje, čustveno povezovati: skupna usoda je bratila ljudi
  18.      bratomorílski  -a -o [ls in s] prid. () redko bratomoren: bratomorilska vojna
  19.      bratomórstvo  -a s (ọ̑) knjiž. dejavnost bratomorilcev: krvavo bratomorstvo
  20.      brátovski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na brate: vezala ju je globoka bratovska ljubezen / bratovski poljub / star. bratovski narod bratski / ekspr. bratovska cena zmerna, primerna / bratovska skladnica nekdaj ustanova socialnega zavarovanja delavcev in uslužbencev v rudarskih in železarskih podjetjih brátovsko prisl.: kar je imel, je bratovsko razdelil; po bratovsko skrbi zanj
  21.      brátovstvo  -a s (á) bratovsko razmerje: bratovstvo in sestrstvo / občutek bratovstva
  22.      brátovščina  -e ž (á) 1. ekspr. druščina, družba: zašel je v čudno bratovščino; pivska, vesela bratovščina / zelena bratovščina lovci 2. cerkveno društvo z nabožnimi ali dobrodelnimi nalogami: vpisati se v bratovščino; v procesiji so šli člani cerkvenih bratovščin / bratovščina sv. Krištofa ● piti bratovščino s kom začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu
  23.      brátovščinar  -ja m (á) redko član bratovščine, cerkvenega društva
  24.      brátovščinski  -a -o (á) pridevnik od bratovščina 2: bratovščinski sklad
  25.      brátski  -a -o prid. () nanašajoč se na brate: simpatije do bratskih narodov; bratska skupnost narodov Jugoslavije / bratski pozdrav; gojiti bratska čustva brátsko prisl.: bratsko si deliti

   11.776 11.801 11.826 11.851 11.876 11.901 11.926 11.951 11.976 12.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA