Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (1.189-1.213)



  1.      sekstét  -a m (ẹ̑) muz. ansambel, sestavljen iz šestih instrumentalistov ali pevcev: nastop seksteta / godalni, pevski sekstet // skladba za tak ansambel: zbirka sekstetov
  2.      seksuálen  -lna -o prid. () spolen: seksualna zrelost / seksualni užitki; seksualne potrebe, želje; seksualna privlačnost; seksualno življenje / seksualni prestopnik; seksualna razbrzdanost / seksualna morala; seksualna vzgoja ∙ seksualna revolucija zelo sproščeno gledanje na spolnost seksuálno prisl.: seksualno se izživljati
  3.      seksualízem  -zma m () knjiž. poudarjanje spolnosti: protest proti seksualizmu v umetnosti / alkoholizem in seksualizem pri mladih spolno izživljanje
  4.      seksualizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. gledati na kaj s stališča spolnosti: seksualizirati človeka seksualizíran -a -o: seksualizirano prijateljstvo
  5.      seksuálnost  -i ž () spolnost: stopnje v razvoju seksualnosti / človek z zelo razvito seksualnostjo spolnim nagonom / perverzna seksualnost
  6.      séksus  -a m (ẹ̑) knjiž. spolni nagon: eros in seksus
  7.      sékt  -a m (ẹ̑) peneče (se) vino: ponudila jim je sekt; steklenica sekta
  8.      sékta  -e ž (ẹ̑) verska skupnost, ki se je odcepila od kake že utrjene verske skupnosti, cerkve, ločina: pridobiti koga za sekto; protestantske sekte; pripadniki, ustanovitelji sekte / verska sekta; pren., ekspr. sekta političnih skrajnežev
  9.      sektánt  -a m (ā á) knjiž. pripadnik sekte: imeli so ga za sektanta
  10.      sektántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na sektante ali sektantstvo: bil je v neki sektantski skupnosti / sektantski obredi
  11.      sektántstvo  -a s (ā) knjiž. pojavljanje, obstajanje sekt: zgodovina religioznega sektantstva
  12.      séktar  -ja m (ẹ̑) knjiž. pripadnik sekte: preganjati sektarje
  13.      sektáš  -a m (á) nav. slabš. kdor zastopa skrajna, doktrinarna stališča v svoji skupini, organizaciji, zlasti politični: biti sektaš; odstraniti iz svojih vrst sektaše in oportuniste
  14.      sektášenje  -a s (á) glagolnik od sektašiti: vzrok za nedejavnost je v organizacijski razpuščenosti in sektašenju; sektašenje in oportunizem
  15.      sektášiti  -im nedov.) nav. slabš. zastopati skrajna, doktrinarna stališča v svoji skupini, organizaciji, zlasti politični: nikoli ni sektašil; v nekaterih organizacijah so sektašili
  16.      sektáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sektaše ali sektaštvo: nasprotovati sektaškim stališčem / sektaška politika / sektaška skupina sektáško prisl.: ravnati sektaško
  17.      sektáštvo  -a s () nav. slabš. sektaško mišljenje ali ravnanje: boriti se proti sektaštvu; očitali so jim sektaštvo in dogmatizem / politično sektaštvo
  18.      séktor  -ja m (ẹ́) 1. predel, del: razdeliti ozemlje na sektorje; severni sektor mesta / odkopni sektor ♦ geom. krogelni sektor krogelni izsek; voj. sektor del zemljišča na bojišču ali v zaledju, na katerem deluje določena vojaška enota 2. navadno s prilastkom področje, panoga: rudarstvo in drugi gospodarski sektorji / dela v kmetijskem sektorju v kmetijstvu / sekundarni, terciarni sektor sekundarne, terciarne dejavnosti / družbeni, privatni sektor družbena, zasebna lastnina // del delovne organizacije, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote; oddelek: dela v komercialnem sektorju; nabavni, razvojni sektor; vodja sektorja
  19.      séktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sektor: sektorska razdelitev / sektorski poligon / zbrali so se v sektorski pisarni
  20.      sekuláren  -rna -o prid. () knjiž. 1. nanašajoč se na dobo stotih let, stoleten: sekularen razvoj / sekularne izkušnje 2. izjemen, izreden, edinstven: sekularen umetnik; ta roman je sekularno delo 3. posveten, sveten: sekularna umetnost
  21.      sekularizácija  -e ž (á) glagolnik od sekularizirati: sekularizacija literature, šolstva, življenja / sekularizacija cerkvene posesti
  22.      sekularizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. povzročiti, da kaj izgubi verski, cerkveni značaj: sekularizirati šolstvo // jur., zgod. spremeniti cerkveno premoženje v posvetno, državno: sekularizirati cerkveno posest sekularizíran -a -o: sekularizirana družba
  23.      sekúlja  -e ž (ú) zool. srednje velika rjava žaba s temnimi lisami, ki živi v vlažnih gozdovih, na močvirnih travnikih, Rana temporaria
  24.      sekúnda  -e ž () 1. enota za merjenje časa, šestdeseti del minute: šteti sekunde; svetilnik je zasvetil vsakih deset sekund; čez nekaj sekund bo poldne; desetinka sekunde je odločala o prvem mestu; meriti čas na sekundo natančno / kandidati imajo trideset sekund (časa) za premislek 2. muz. interval v obsegu dveh diatoničnih stopenj: zaigrati sekundo; mala ki obsega pol tona, velika sekunda ki obsega cel ton // druga diatonična stopnja glede na dani ton: oktava in sekunda ● ekspr. vsaka sekunda je bila dragocena zelo je bilo treba hiteti; ekspr. prihaja do sekunde točno zelo; ekspr. v preblisku sekunde je spremenil načrt v trenutku, v hipugeom. (kotna) sekunda šestdeseti del kotne minute; mat. ločna sekunda enota za merjenje dolžine loka, tritisočšeststoti del ločne stopinje
  25.      sekundánt  -a m (ā á) 1. priča pri dvoboju: izbrati si sekundanta 2. šah., šport. kdor pomaga, svetuje igralcu, zlasti v boksu, šahu: sekundant je spodbujal tekmovalca

   1.064 1.089 1.114 1.139 1.164 1.189 1.214 1.239 1.264 1.289  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA