Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (11.876-11.900) 
- bosopétec -tca m (ẹ̑) ekspr. bos človek, navadno otrok: vaški bosopetci ♪
- bosopétiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. hoditi bos: še v nedeljo je bosopetila / vsak dan je moral celo uro bosopetiti do šole ♪
- bosopétka -e ž (ẹ̑) ekspr. bosa ženska, navadno deklica: majhna bosopetka ♪
- bosopétnik -a m (ẹ̑) ekspr. bos človek, navadno otrok: bosopetniki in kratkohlačniki ♪
- bosôta -e ž (ó) knjiž. stanje bosega človeka ♪
- bóssa nóva bósse nóve [bosa] ž (ọ̑-ọ̑) ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Brazilije: plesati bosso novo // skladba za ta ples ♪
- bôsti bôdem nedov., bôdel in bódel bôdla, stil. bòl bôla (ó) 1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode; njihov prezir ga bode; v srce ga bode propadanje domače hiše // brezoseb. čutiti ostro bolečino: če hodim bos, me bode / v prsih, pod rebri ga bode 2. delati vbode, vbodljaje: z iglo je bodla v tkanino; pren. oči so svetlo žarele in bodle vanj; brez besed stoji in bode v tla 3. prodirati, riniti iz česa: trava je bodla iz peska; žito že bode iz zemlje ● ta krava bode rada napada z rogovi; naš uspeh jih bode (v oči) nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha; njeno vedenje bode v oči je zelo opazno; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice bôsti se napadati se z rogovi:
vola se bodeta; pren. ali naj se vse življenje bodem z njim? ne bom se več bodel s teboj ∙ ekspr. ne bodi se z bikom ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; knjiž., ekspr. bodel se je s hudimi skrbmi mučil; prim. bodeč ♪
- bóston -a m (ọ̑) 1. ameriška igra s kartami za štiri osebe: gostje so zaigrali partijo bostona 2. ameriški ples v ritmu počasnega valčka: plesati boston ♪
- bóštvo -a s (ọ̑) star. božanstvo, bog: milost boštva ♪
- botániški -a -o prid. (á) zastar. botaničen: botaniški vrt ♪
- bótati se -am se nedov. (ọ̄) star. pogajati se, mešetariti: z njenimi starši se je botal za doto; botati se za plačilo ♪
- botrínjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na botrinjo: botrinjsko vino ♪
- botrínstvo -a s (ȋ) botrsko razmerje: odkloniti botrinstvo; v botrinstvu so si ♪
- bótrski -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na botre: prodajalci botrskih darov / botrsko razmerje ♪
- bótrstvo -a s (ọ̄) botrsko razmerje: bila sta si v botrstvu; krstno botrstvo ♪
- božánski -a -o prid. (ȃ) značilen za božanstvo: božanska pravičnost // ekspr. čudovit, izvrsten, sijajen: povsod je vladal božanski mir; božanski prizor; pog. v tej obleki si božanska / pog. pridi plavat, voda je božanska božánsko prisl.: kava je božansko zadišala ♪
- božánskost -i ž (ȃ) narava, lastnosti boga, božanstva: Grki so pripisovali herojem božanskost / svet glasbe je zanj izgubil nekaj božanskosti ♪
- božánstven -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na božanstvo: božanstvena načela ♪
- božánstvenost -i ž (ȃ) narava, lastnosti boga, božanstva: zanj je bila vsa narava polna božanstvenosti ♦ rel. božanstvenost Kristusove osebnosti // knjiž., ekspr. izredna lepota: božanstvenost pogleda na gore ♪
- božánstvo -a s (ȃ) božansko bitje, bog: antična božanstva // rel. narava, lastnosti boga: verovati v Kristusovo božanstvo ♪
- božjást -i ž (ȃ) živčna bolezen s krči in nezavestjo: imeti božjast; napad božjasti / božjast ga lomi, meče, vije; božjast ga je vrgla imel je napad božjasti ♪
- božjásten -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na božjast: božjastni krči; božjastni napad / božjasten človek; ker je božjasten, ni za težko delo; začela se je zvijati kot božjastna ♪
- božjástnež -a m (ȃ) kdor ima božjast: bil je videti kot božjastnež ♪
- božjástnica -e ž (ȃ) ženska, ki ima božjast: krči božjastnice ♪
- božjástnik -a m (ȃ) kdor ima božjast: pomagati božjastniku; božjastnika je vrglo; zvilo ga je kakor božjastnika ♪
11.751 11.776 11.801 11.826 11.851 11.876 11.901 11.926 11.951 11.976 
