Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (11.864-11.888) 
- bosílje -a s (ȋ) knjiž. bazilika, bažiljka: šopek bosilja ♪
- bosíljek -jka m (ȋ) nar. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika: dehteči bosiljek ♪
- bosírati -am nedov. in dov. (ȋ) arhit. površinsko obdelati kamen ♪
- bosják -a m (á) 1. ekspr., redko bos človek: za njo je počasi hodil bosjak 2. knjiž., zlasti v ruskem okolju, nekdaj revež, brezdomec, potepuh: družil se je z bosjaki in tatovi / Gorki je ustvaril v literaturi tip bosjaka ♪
- bosjáški -a -o (á) pridevnik od bosjak 2: bosjaško življenje ♪
- bosjáštvo -a s (ȃ) knjiž., zlasti v ruskem okolju, nekdaj družbeni sloj bosjakov: zbralo se je bosjaštvo iz vse okolice // življenje ali nazori bosjakov: otresel se je bosjaštva; bedno bosjaštvo ♪
- bóskopski -a -o prid. (ọ̑) agr., v zvezi boskopski kosmač zimsko jabolko s hrapavo lupino rjaste barve ♪
- bósman -a m (ọ̄) etn. pletena pogača, zlasti ženitovanjska, znana v Prekmurju in Prlekiji: razrezati bosman ♪
- Bósna -e ž (ọ̑) pog., ekspr., navadno kot podkrepitev, v zvezah: kar pusti vse skupaj, pa mirna Bosna saj je vseeno; tako bo, kot sem rekel, in mirna Bosna o tem ne bomo več govorili ♪
- bosonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. bos: bosonogo dekletce / bosonog konj ♦ rel. bosonogi avguštinci strožji red avguštincev ♪
- bosonóžec -žca m (ọ̑) knjiž., ekspr. bos človek, navadno otrok: mali, umazani bosonožci ♪
- bosopét in bosopèt -éta -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ekspr. bos: gologlav in bosopet deček; bosopeti paglavci skačejo po travniku ♪
- bosopétec -tca m (ẹ̑) ekspr. bos človek, navadno otrok: vaški bosopetci ♪
- bosopétiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. hoditi bos: še v nedeljo je bosopetila / vsak dan je moral celo uro bosopetiti do šole ♪
- bosopétka -e ž (ẹ̑) ekspr. bosa ženska, navadno deklica: majhna bosopetka ♪
- bosopétnik -a m (ẹ̑) ekspr. bos človek, navadno otrok: bosopetniki in kratkohlačniki ♪
- bosôta -e ž (ó) knjiž. stanje bosega človeka ♪
- bóssa nóva bósse nóve [bosa] ž (ọ̑-ọ̑) ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Brazilije: plesati bosso novo // skladba za ta ples ♪
- bôsti bôdem nedov., bôdel in bódel bôdla, stil. bòl bôla (ó) 1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode; njihov prezir ga bode; v srce ga bode propadanje domače hiše // brezoseb. čutiti ostro bolečino: če hodim bos, me bode / v prsih, pod rebri ga bode 2. delati vbode, vbodljaje: z iglo je bodla v tkanino; pren. oči so svetlo žarele in bodle vanj; brez besed stoji in bode v tla 3. prodirati, riniti iz česa: trava je bodla iz peska; žito že bode iz zemlje ● ta krava bode rada napada z rogovi; naš uspeh jih bode (v oči) nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha; njeno vedenje bode v oči je zelo opazno; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice bôsti se napadati se z rogovi:
vola se bodeta; pren. ali naj se vse življenje bodem z njim? ne bom se več bodel s teboj ∙ ekspr. ne bodi se z bikom ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; knjiž., ekspr. bodel se je s hudimi skrbmi mučil; prim. bodeč ♪
- bóston -a m (ọ̑) 1. ameriška igra s kartami za štiri osebe: gostje so zaigrali partijo bostona 2. ameriški ples v ritmu počasnega valčka: plesati boston ♪
- bóštvo -a s (ọ̑) star. božanstvo, bog: milost boštva ♪
- botániški -a -o prid. (á) zastar. botaničen: botaniški vrt ♪
- bótati se -am se nedov. (ọ̄) star. pogajati se, mešetariti: z njenimi starši se je botal za doto; botati se za plačilo ♪
- botrínjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na botrinjo: botrinjsko vino ♪
- botrínstvo -a s (ȋ) botrsko razmerje: odkloniti botrinstvo; v botrinstvu so si ♪
11.739 11.764 11.789 11.814 11.839 11.864 11.889 11.914 11.939 11.964 
