Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (11.726-11.750)
- bógoiskáteljski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na bogoiskatelje ali bogoiskateljstvo: bogoiskateljsko hrepenenje ♪
- bógoiskáteljstvo -a s (ọ̑-ȃ) knjiž. iskanje boga kot življenjski cilj: bogoiskateljstvo ga je zaposlovalo vse življenje // filoz. religiozno-filozofska smer med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja ♪
- bogoklétstvo -a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga ♪
- bogoljúbnost -i ž (ú) knjiž. lastnost bogoljubnega človeka: znana po bogoljubnosti / navajati k bogoljubnosti ♪
- bogomílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bogomile: bogomilski nagrobniki ♪
- bogomílstvo -a s (ȋ) srednjeveška verska sekta na Balkanu, zlasti v Bosni: iz bogomilstva je prešel v muslimanstvo ♪
- bogomíseln -a -o [sǝl] prid. (ȋ) star. ki premišljuje o bogu: pobožna in bogomiselna žena / bogomiselni redovi kontemplativni ♪
- bogomíselnost -i [sǝl] ž (ȋ) star. lastnost bogomiselnega človeka ♪
- bogonósec -sca m (ọ̑) knjiž. kdor nosi, razširja idejo o bogu ♪
- bogopodóbnost -i ž (ọ́) knjiž. podobnost bogu: prizadevati si za bogopodobnost ♪
- bogoskrúnec -nca m (ȗ) rel. kdor oskruni, onečasti, kar je bogu posvečeno: kaznovanje bogoskruncev ♪
- bogoskrúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na bogoskrunstvo: bogoskrunsko dejanje ♪
- bogoskrúnstvo -a s (ȗ) rel. oskrumba, onečaščenje česa bogu posvečenega: storiti bogoskrunstvo ♪
- bogoslóvec -vca m (ọ̑) slušatelj bogoslovja: mladi bogoslovci // strokovnjak za bogoslovje ♪
- bogoslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bogoslovje: bogoslovni študij ♪
- bogoslóvje -a s (ọ̑) 1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega: študirati bogoslovje; profesor bogoslovja; stolica za bogoslovje 2. zavod za slušatelje bogoslovja: ustanoviti bogoslovje / iti, stopiti v bogoslovje ♪
- bogoslóvnica -e ž (ọ̑) star. zavod za slušatelje bogoslovja; bogoslovje: vodstvo bogoslovnice / iti v bogoslovnico ♪
- bogoslóvski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bogoslovce: bogoslovski pevski zbor // zastar. bogosloven: bogoslovski nauk ♪
- bogoslúžen -žna -o prid. (ȗ; podpomen ú ū) nanašajoč se na bogoslužje: bogoslužni red; bogoslužne knjige / bogoslužno dejanje // star. ki služi bogu, pobožen: bil je bogoslužen starček ♪
- bogoslúžje -a s (ȗ) cerkveni verski obredi: udeleževati se bogoslužja; opravljati bogoslužje; katoliško, protestantsko bogoslužje / slovansko bogoslužje v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku ♪
- bogotájstvo -a s (ȃ) star. brezboštvo: vsi so vedeli za njegovo bogotajstvo ♪
- bogovdánost -i ž (á) knjiž. vdanost bogu: bogovdanost in pobožnost ♪
- bogóvski stil. bógovski -a -o prid. (ọ́; ọ̑) značilen za bogove: bogovske lastnosti // pog., ekspr. imeniten, čudovit, izvrsten: bogovska hrana; bogovsko življenje bogóvsko stil. bógovsko prisl.: bogovsko se mu godi ♪
- bogóvstvo -a s (ọ́) knjiž., redko bogovi, božanstva: najlepša med ženskim bogovstvom // narava, lastnosti bogov: Grki so tudi Herakleju pripisovali bogovstvo ♪
- bógsigavédi in bóg si ga védi prisl. (ọ̑-ẹ́) bogve: ali se bova še srečala, bogsigavedi; bogsigavedi kdo je to rekel ♪
11.601 11.626 11.651 11.676 11.701 11.726 11.751 11.776 11.801 11.826