Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (11.714-11.738)



  1.      bogatáška  -e ž () redko bogatašinja
  2.      bogatáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na bogataše: bogataški sinovi / to so bogataški nazori
  3.      bógati se  -am se nedov. (ọ̑) redko ujemati se, skladati se s kom: ne vem, kako se bosta ta dva bogala // pogajati se: dolgo se je bogal s prodajalci
  4.      bogatínski  -a -o prid. () nanašajoč se na bogatine: bogatinska svatba / bogatinska domišljavost
  5.      bogatínstvo  -a s () raba peša lastnost, stanje bogatina: oderuško bogatinstvo / ohol zaradi svojega bogatinstva
  6.      bogátost  -i ž (á) značilnost, lastnost bogatega: občudovala je bogatost njihovega doma / bogatost življenja
  7.      bógmati se  -am se nedov. (ọ̑) star. potrjevati, podkrepljevati svoje besede z bogme: bogmal se je in zaklinjal
  8.      bógnasváruj  [-kn-] m neskl., tudi bógnasváruj -a (ọ̑-á) evfem., star. hudič, vrag: menda mu je pomagal sam bognasvaruj; kosmat kakor sam bognasvaruj
  9.      bogočásten  -tna -o () pridevnik od bogočastje: bogočastni obredi
  10.      bogočástje  -a s () češčenje, izkazovano bogu: javno bogočastje; svoboda vesti, veroizpovedi in bogočastja / izvrševanje bogočastja
  11.      bógočlovéški  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) rel. ki združuje naravo boga in človeka v eni božji osebi: Kristusova bogočloveška narava
  12.      bógoiskátelj  -a m (ọ̑-) knjiž. komur je iskanje boga življenjski cilj: izpovedi bogoiskatelja // filoz. pripadnik religiozno-filozofske smeri med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja
  13.      bógoiskáteljski  -a -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na bogoiskatelje ali bogoiskateljstvo: bogoiskateljsko hrepenenje
  14.      bógoiskáteljstvo  -a s (ọ̑-) knjiž. iskanje boga kot življenjski cilj: bogoiskateljstvo ga je zaposlovalo vse življenje // filoz. religiozno-filozofska smer med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja
  15.      bogoklétstvo  -a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga
  16.      bogoljúbnost  -i ž (ú) knjiž. lastnost bogoljubnega človeka: znana po bogoljubnosti / navajati k bogoljubnosti
  17.      bogomílski  -a -o prid. () nanašajoč se na bogomile: bogomilski nagrobniki
  18.      bogomílstvo  -a s () srednjeveška verska sekta na Balkanu, zlasti v Bosni: iz bogomilstva je prešel v muslimanstvo
  19.      bogomíseln  -a -o [sǝl] prid. () star. ki premišljuje o bogu: pobožna in bogomiselna žena / bogomiselni redovi kontemplativni
  20.      bogomíselnost  -i [sǝl] ž () star. lastnost bogomiselnega človeka
  21.      bogonósec  -sca m (ọ̑) knjiž. kdor nosi, razširja idejo o bogu
  22.      bogopodóbnost  -i ž (ọ́) knjiž. podobnost bogu: prizadevati si za bogopodobnost
  23.      bogoskrúnec  -nca m () rel. kdor oskruni, onečasti, kar je bogu posvečeno: kaznovanje bogoskruncev
  24.      bogoskrúnski  -a -o prid. () nanašajoč se na bogoskrunstvo: bogoskrunsko dejanje
  25.      bogoskrúnstvo  -a s () rel. oskrumba, onečaščenje česa bogu posvečenega: storiti bogoskrunstvo

   11.589 11.614 11.639 11.664 11.689 11.714 11.739 11.764 11.789 11.814  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA