Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (11.689-11.713)



  1.      blodíšče  -a s (í) knjiž., redko kraj, kjer se zablodi; labirint: hoditi po gozdnem blodišču // ekspr., z rodilnikom velika, neurejena množina: izgubil se je v blodišču ulic / blodišče misli ♦ anat. del notranjega ušesa s polkrožnimi kanali in polžem; labirint
  2.      blodníštvo  -a s () star. razuzdano življenje, razvrat: ugonabljajo se v blodništvu // vlačugarstvo, prostitucija: preprečevanje blodništva in spolnih bolezni
  3.      blodnjávost  -i ž (á) psiht. bolezensko duševno stanje z blodnjami
  4.      blódnost  tudi blôdnost -i ž (ọ́; ó) knjiž. razuzdanost, razvratnost: blodnost deklet s ceste
  5.      blokáš  -a m (á) žarg. vodja, starešina bloka v koncentracijskem taborišču: blokaša sta pretepala jetnike; rjovenje blokašev
  6.      blókovski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na blok 3: blokovska politika / blokovska razdelitev sveta blókovsko prisl.: blokovsko neangažirane dežele
  7.      blóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Bloke: bloško smučarstvo ♦ šport. bloške smuči kratke smuči iz bukovega lesa
  8.      blues  -a [blúz] m () muz. jazzovska plesna pesem melanholičnega značaja: bluesi ameriških črncev; pevka bluesov / jazz kvintet je izvajal calypse in bluese // ples v tem ritmu
  9.      blúščec  -a [čǝc] m () bot., navadno v zvezi črnojagodasti bluščec ovijalka z drobnimi zelenkastimi cveti v socvetjih in s črnimi jagodami, Bryonia alba
  10.      bóbenski  -a -o [bǝn] prid. (ọ̑) nanašajoč se na boben: bobenska arija
  11.      bóbnast  -a -o prid. (ọ̑) ki ima kak del podoben bobnu: bobnasti pralniki ♦ avt. bobnasta zavora zavora, ki jo sestavljajo zavorni boben in zavorne čeljusti ali zavorni trak
  12.      bóbničast  -a -o prid. (ọ̑) redko podoben bobniču: bobničasta priprava ♦ zool. bobničasto slušalo slušni organ nekaterih žuželk
  13.      bobríšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer prebivajo bobri
  14.      bóbrovski  in bôbrovski -a -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na bobre: bobrovsko bivališče / bobrovska kučma kučma iz bobrovega krzna; bobrovka
  15.      bodálast  -a -o prid. (á) podoben bodalu: dolgi in bodalasti zobje
  16.      bodíčast  -a -o prid. (í) poln bodic: bodičasti morski ježki; osat je bodičast / bodičasta žica bodeča; bodičasto grmovje // redko piker, zbadljiv: bodičast humor; bodičaste besede
  17.      bódisi  vez. (ọ̄) knjiž. 1. v ločnem priredju, v zvezi z bodi(si), ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo; ali: prebivalci so se bodisi poskrili bodisi razbežali / s podrednim veznikom bodisi da ga je spekla vest, bodisi da ga je obšlo usmiljenje, otrokom je prizanesel b) ki kažejo na možnost izbire: ptice si delajo gnezdo bodisi v grmovju bodisi v vejah; službo lahko nastopi bodisi takoj bodisi čez pol leta; naj pride bodisi jutri bodisi v torek ali sredo ∙ ekspr. bodisi staro ali mlado, vse ga ima rado stari in mladi 2. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav, če: njegove opombe, bodisi še tako pametne, odklanjajo / bodisi pozimi ali poleti, nikoli ni nosil suknje // za omejevanje: spanje, bodisi (tudi) kratko, poživi človeka
  18.      bódisi  medm. (ọ̄) star. izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev; naj bo: zahteva, naj se mu opravičim. No, bodisi!
  19.      bodljíkast  -a -o prid. (í) knjiž. bodljikav: bodljikasta rastlina / star mož z bodljikasto brado
  20.      bodóčnost  -i ž (ọ́) 1. čas, ki bo prišel: to bodo dognali šele v bodočnosti; v bližnji bodočnosti nas čaka še veliko dela; načrti za bodočnost 2. obstoj, stanje česa v tem času: od tega je odvisna bodočnost človeštva / to mu bo uničilo bodočnost / prerokovala mu je bodočnost kaj bo doživel v bodočnosti; boljša, lepša bodočnost ● ta fant ima še bodočnost dosegel bo velike uspehe; knjiž. vse to je še pesem bodočnosti se še ne bo kmalu uresničilo
  21.      bódrost  -i ž (ọ́) knjiž. veselost, živahnost: s svojo bodrostjo je zabaval vso družbo / jasnost in bodrost duha
  22.      bogabojéčnost  -i ž (ẹ́) lastnost bogaboječega človeka: njegova bogaboječnost je bila vsem znana
  23.      bogástvo  -a s () 1. stanje bogatega človeka: iz nekdanjega bogastva je padel v najhujšo revščino / živeti v bogastvu v izobilju 2. velike materialne dobrine: vse svoje bogastvo je zapustil sinu; neizmerno bogastvo; nepošteno pridobljeno bogastvo / koncentracija bogastva / zdravje je največje bogastvo; pren. duhovno, kulturno bogastvo; bogastvo duha, srca // nav. mn., s prilastkom kar obstaja na zemlji v velikih količinah in se da izkoriščati: naravna, rudna bogastva 3. knjiž., z rodilnikom velika in raznovrstna množina: bogastvo barv, misli
  24.      bogatáš  -a m (á) zelo bogat človek: postati bogataš; vile bogatašev
  25.      bogatášinja  -e ž (ā) zelo bogata ženska: rada bi postala bogatašinja

   11.564 11.589 11.614 11.639 11.664 11.689 11.714 11.739 11.764 11.789  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA