Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (11.626-11.650) 
- bledíčast -a -o prid. (í) nekoliko bled: bledičasto dekletce / bledičast pramen svetlobe ♪
- bledíčnost -i ž (ȋ) nezdrava bledica: slabotnost in bledičnost ♪
- bledíkast -a -o prid. (í) nekoliko bled: bil je dolg in bledikast; dekle nežnih in bledikastih lic // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bledikasta svetloba; bledikasto sonce bledíkasto prisl.: bledikasto modri hribi ♪
- bledíkavost -i ž (í) neizrazita bledica ♪
- blédkast -a -o prid. (ẹ̑) ekspr., redko nekoliko bled: bledkasta deklica ♪
- bledóst in blédost -i ž (ọ̑; ẹ́) bleda barva (polti): bledost ji je izginila z obraza; smrtna bledost; bledost lic ♪
- bleiweisovec -vca [blájvajs-] m (ȃ) pristaš Bleiweisovih kulturnih in političnih nazorov: mladoslovenska generacija se je spopadla z bleiweisovci ♪
- bleiweisovstvo -a [blájvajs-] s (ȃ) Bleiweisovi kulturni in politični nazori: mladoslovenstvo in bleiweisovstvo ♪
- bléjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Bled: blejski grad, otok ♦ tur. blejska regata ♪
- blèsk in blésk bléska m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. odbijanje iskreče se svetlobe: močen, slepeč blesk / kovinski blesk; blesk gladine, orožja, zlata / oči so izgubile ves blesk / zloben blesk v očeh // knjiž. močna svetloba: blesk sonca; pren. kar se nam je prej zdelo važno, je zdaj izgubilo svoj blesk 2. knjiž. razkošje, sijaj: obdaja jo blesk; njemu ni za zunanji blesk; blesk sveta ♪
- bleskèt -éta m (ȅ ẹ́) knjiž. blesk, blesketanje: blesket orožja / pohlepni blesket oči / blesket sončnih žarkov ♪
- blesketánje -a s (ȃ) glagolnik od blesketati se: blesketanje jezera ♪
- blesketáti se -ám se tudi -éčem se tudi blesketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) odbijati iskrečo se svetlobo: zlata verižica se mu blesketa na prsih; kako se vse blesketa; plitve lužice se blesketajo kot srebro blesketajóč se -a -e: blesketajoče se sablje ♪
- blesketàv -áva -o prid. (ȁ á) knjiž. ki se blesketa: blesketave luči; blesketava voda ♪
- bleskòt -ôta m (ȍ ó) knjiž., redko blesk, blesketanje: bleskot zvezd ♪
- bleskôten -tna -o prid. (ó) knjiž. bleščeč, lesketajoč se: bleskotni sneg ♪
- bleskovít -a -o prid. (ȋ) zastar. bleščeč, lesketajoč se: bleskovito okrasje ♪
- blestênje -a s (é) glagolnik od blesteti: blestenje biserov; zlato blestenje oblakov ♪
- blestéti se -ím se in blestéti -ím nedov., blésti (se) in blêsti (se) (ẹ́ í) knjiž. 1. odbijati iskrečo se svetlobo; bleščati se, lesketati se: znojne kaplje se mu blestijo na čelu; rosa se blesti v soncu 2. belo odsevati: breza se blesti iz zelenja; zidovi se blestijo v mesečini; pren. med udeleženci se blestijo imena slavnih igralcev blestéti vzbujati občudovanje zaradi izredne lepote, nadarjenosti: na plesu je blestela v vsej svoji lepoti; blesteti v javnosti blestèč -éča -e: bil je blesteč duh; njegov blesteči slog; blesteča kariera, zmaga ♦ bot. blesteči grintavec alpska trajnica z bleščečimi listi, Scabiosa lucida; prisl.: blesteče govoriti; blesteče beli zobje; bila je blesteče lepa ♪
- blêsti blêdem nedov., blêdel in blédel blêdla, stil. blèl blêla (é) v vročici zmedeno govoriti: bolnik blede; vso noč je bledel o bojih; nerazumljivo, zmedeno blesti; s smiselnim osebkom v dajalniku: vročino ima in blede se ji; star. blede se mu v glavi / bledlo se ji je, da pada v brezno // slabš. govoriti, pripovedovati: vse je laž, kar ljudje bledejo o meni ● ekspr. zaboga, ali se ti blede zakaj govoriš, ravnaš tako neumno ♪
- blestíca -e ž (í) nav. mn., redko bleščeč drobec; bleščica: kristalne blestice snega ♪
- blestíkati se -am se nedov. (ȋ) redko blesketati se, lesketati se: zaponka se blestika ♪
- blestívka -e ž (ȋ) rib. kovinska vaba za lovljenje rib: sulec je zgrabil za blestivko ♪
- blestník -a m (í) petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena ♪
- bleščánje -a s (ȃ) glagolnik od bleščati se: bleščanje jezera ♪
11.501 11.526 11.551 11.576 11.601 11.626 11.651 11.676 11.701 11.726 
