Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (11.501-11.525) 
- biseríti se -ím se nedov. (ȋ í) knjiž. lesketati se kot biser, iskriti se: vino se biseri v kozarcih; znoj se mu biseri na čelu ♪
- bíserje -a s (ȋ) knjiž. dragoceni kamni, biseri: biserje, zlato in srebro se je lesketalo; ogrlica iz biserja; pren. biserje deževnih kapljic ♪
- bíserka -e ž (ȋ) zool. kokoši podobna domača ptica z grahastim perjem; pegat ♪
- bísernat -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na biser: bisernat okvir / bisernat lesk ogrlice ♪
- bísernica -e ž (ȋ) 1. školjka, ki daje bisere: morska bisernica; školjka bisernica // redko biserovina: gumbi iz bisernice 2. muz. najmanjša tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo: igrati na bisernico ◊ bot. lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens; vet. tuberkulozno vnetje potrebušnice pri govedu ♪
- bíserničen -čna -o (ȋ) pridevnik od bisernica: bisernična lupina ♪
- bísernik -a m (ȋ) um. okras v obliki niza biserov: stena sobe je bila okrašena z biserniki in rozetami ◊ zool. dnevni metulj z biserno se svetlečimi lisami na spodnji strani kril, Argynnis ♪
- bisernína -e ž (ȋ) 1. biserno okrasje: okrasiti z dragimi kamni in bisernino 2. redko biserovina: nož z bisernino v ročaju ♪
- bísernomátičen -čna -o prid. (ȋ-ā) nanašajoč se na biserno matico: bisernomatični gumbi ♪
- bísernost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost bisernega: bisernost barve / žametnost in bisernost glasu ♪
- biseromášnik -a m (ȃ) rel. duhovnik, ki je dosegel šestdeset let mašništva ♪
- biserovína -e ž (í) notranja plast lupine nekaterih školjk: gumbi iz biserovine; omara z vložki iz biserovine ♪
- biserovínast -a -o prid. (í) ki je iz biserovine: biserovinasti gumbi; nožiček z biserovinastim ročajem // ki se lesketa kot biserovina: biserovinasti kamni ♪
- biskvít -a m (ȋ) luknjičavo, rahlo pecivo iz jajc, moke in sladkorja: na mizi je bilo še nekaj biskvita in sadja ♪
- biskvíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na biskvit: biskvitna torta / pripraviti biskvitno testo ♪
- bísmarckovski -a -o [-ark-] prid. (ȋ) tak kot pri Bismarcku: ta politik ima bismarckovski nastop ♪
- bísmut in bízmut -a m (ȋ) kem. mehka, lahko taljiva kovina rdečkasto bele barve, element Bi ♪
- bísmutov in bízmutov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bismut: bismutove spojine / bismutove rude ♪
- bísovnica -e ž (ȋ) zool. žleza nekaterih školjk, ki izloča bisus ♪
- bístahor medm. (ȋ) klic konju na levo!: hijo, bistahor ♪
- bíster -tra -o prid., bístrejši in bistréjši (í ȋ) 1. ki ima precejšnjo stopnjo prozornosti: bistra tekočina; voda v potoku je bistra in mrzla; ko se je gošča sesedla, je postalo vino bistro / knjiž., ekspr. bistra popoldanska svetloba 2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: bister človek, učenec; zbral je najbistrejše duhove svojega časa / ima bister razum, um / bister odgovor / fant je bistre glave, pog. ima bistro glavo je bister, nadarjen 3. hiter, uren, živahen: bistri potoki; knjiž. bister vranec / bistri pogledi njenih oči / ne pojdem še spat, sem še bister nezaspan, svež ● čeprav je pil, je imel bistro glavo je mogel misliti, presojati; nič ni ušlo njenim bistrim očem vse je opazila bístro prisl.: bistro gleda, misli; bistro je uganil bistvo stvari ♪
- bístrc -a m (ȋ) 1. redko bistroumnež: mož se ima za bistrca; to ti je pravi bistrc 2. star. bistroumnost: hotel je preizkusiti njegov bistrc; bistrc duha ♪
- bistrênje -a s (é) glagolnik od bistriti ♪
- bístrica -e ž (ȋ) knjiž. 1. reka ali potok, ki hitro teče: bistrica je živahno žuborela 2. redko prozorna, čista voda: prinesla je polno vedro bistrice ♪
- bistrína -e ž (í) 1. hitro in pravilno mišljenje: sedaj je treba zbranosti in bistrine; v bistrini mu ni kos / njegov obraz ni razodeval posebne bistrine bistroumnosti / odlikuje ga nenavadna bistrina duha prodornost 2. knjiž. prozornost, čistost: bistrina zelene Soče / v jutranji bistrini je šel na pot ♪
11.376 11.401 11.426 11.451 11.476 11.501 11.526 11.551 11.576 11.601 
