Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (11.251-11.275)



  1.      báti se  bojím se nedov., bój se bójte se; bál se (á í) 1. čutiti strah, biti v strahu: ponoči in v gozdu se otrok boji; nič se ne boj; hudo, močno, zelo se bati; na smrt se bojim; preh. bati se sovražnika; boji se ga kot hudič križa, kot živega vraga zelo / elipt.: nič se bati! pog. nič bati! // čutiti spoštljiv strah: fant se boji samo očeta; boga se bati; celo šefa se ne boji 2. preh. s strahom pričakovati kaj neprijetnega: bati se kazni, smrti, toče, trpljenja / lakote se jim ni bati; tako oblečen se ne bojim mraza // ne želeti si, ne marati: bati se odgovornosti, stroškov, zamere; teh razgrajačev se vse boji / bojijo se njenega strupenega jezika 3. z nedoločnikom kot predmetom ne imeti dovolj poguma, ant. upati si: vsako stvar se boji začeti; boji se jim zameriti; bal se je zaplavati; fantje so se bali (iti) k vojakom; boji se (iti) domov / ta se boji deklet se jih plašno izogiba 4. biti v skrbeh za koga ali za kaj: starši se boje za otroke; boji se za njegovo srečo, zdravje / bati se za imetje, zaslužek / ne boj se, vse bo dobro; bal sem se, da me bodo napak razumeli; boji se, kaj bo / Janez se boji, da bo brat umrl; s pleonastično nikalnico boji se, da bi mu brat ne umrl, da mu brat ne umre boji se, da bi brat umrl 5. ekspr. domnevati, meniti, misliti: bojim se, da ni tako, kot mislite; slišal se je krohot, da sem se bal, da bo sobo razneslo; bojim se, da se motiš; bojim se, da se ne motiš da imaš prav; ne boš mi ušel, ne boj se nikar ne misli / bojim se, da vas motim ● ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal; ekspr. ali se ne bojiš boga kako si upaš kaj takega storiti; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; pri tem delu se ga ne bojim upam se meriti z njim; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi bojé se zastar.: šli so ga iskat, ne boje se mraza in noči bojèč se -éča -e: boječ se jeze, pikrih opazk; zastar. prečula je vso noč, neizmerno boječa se zanj; prim. boječ
  2.      batimétrski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na batimeter: batimetrska pomorska karta
  3.      batisfêra  -e ž () 1. teh. jeklena krogla za raziskovanje morskih globin: okrogla okenca batisfere 2. geogr. področje morskih globin: rastlinstvo in živalstvo batisfere
  4.      batiskáf  -a m () teh. podmornici podobna naprava za raziskovanje večjih morskih globin: batiskaf se spušča v globino
  5.      batíst  -a m () fina lanena ali bombažna tkanina: bel, rožnat batist; robec iz dragega batista / v batist oblečena ♦ med. Billrothov batist impregnirana bombažna tkanina
  6.      batístast  -a -o prid. () redko batisten: batistasto perilo
  7.      batísten  -tna -o prid. () ki je iz batista: batisten robček; batistna obleka; tanka batistna srajca
  8.      batístov  -a -o () pridevnik od batist: batistov robček
  9.      bátjuška  -e m () spoštljivo, v ruskem okolju oče, očka: batjuška car; pren., ljubk. O batjuška [Murn], zakaj si šel od nas? (O. Župančič)
  10.      bavárski  -a -o prid. () nanašajoč se na Bavarce ali Bavarsko: bavarski knez; bavarsko pivo
  11.      báviti se  -im se nedov.) raba peša ukvarjati se: baviti se z lovom, s politiko; baviti se z mladino; bavi se z mislijo, da bi odšel; resno se baviti s finančnimi vprašanji / baviti se z italijanščino študirati italijanščino, s prevajanjem prevajati
  12.      bávša  -e ž () nar. belkasta krava: Bavša je dvignila rep in nerodno zaritala po vrtu (C. Kosmač)
  13.      bazárski  -a -o prid. () nanašajoč se na bazar: bazarski vrvež / bazarsko blago
  14.      bazénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bazen: čistiti bazensko dno / bazenski zdravstveni center
  15.      bázičnost  -i ž (ā) kem. lastnost baz2: stopnja bazičnosti / povečati bazičnost tal
  16.      bazilijánski  -a -o prid. () nanašajoč se na bazilijance: bazilijanska opatija
  17.      bazilísa  -e ž () v bizantinski državi vladarjeva žena, cesarica: bazilej in bazilisa
  18.      bazilísk  -a m () 1. v orientalski mitologiji kači podobno bitje, ki ubija s pogledom: glava z očmi baziliska; gleda kot bazilisk 2. zool. tropski kuščar, ki živi v Srednji Ameriki, Basiliscus: bal se je gadov, baziliskov in druge golazni 3. v srednjem veku velik top: za napad niso imeli niti dovolj vojaštva niti baziliskov
  19.      bazilískov  -a -o () pridevnik od bazilisk: baziliskov pogled
  20.      beatelski  in beatleški -a -o [bítlski; bítlški] prid. () nanašajoč se na beatlese: beatelska druščina / beatelska frizura
  21.      beatles  in beatle -a [bítls; bítl] m (; ) nav. slabš. mlad fant z dolgimi lasmi, ki se vpadljivo oblači in vede: v orkestru so sami beatlesi; zakaj si tak beatles? neskl. pril.: ima beatles frizuro
  22.      beatniški  tudi bitniški -a -o [bít-] prid. () nanašajoč se na beatnike: beatniške ideje / beatniški lokal
  23.      bêbast  tudi bébast -a -o prid. (é; ẹ́) 1. duševno nerazvit, slaboumen: rodila je bebastega otroka / bebast obraz, smeh 2. redko bedast: kako si bebast; bebasta načela / ti butica bebasta! bêbasto tudi bébasto prisl.: bebasto se smejati
  24.      bêbavost  tudi bébavost -i ž (é; ẹ́) duševna nerazvitost, slaboumnost: izraz bebavosti na obrazu ♦ med. starostna bebavost
  25.      bêbčevski  tudi bébčevski -a -o prid. (é; ẹ̄) nanašajoč se na bebce: ni razumela njegovega bebčevskega momljanja / ne bom prenašal tvojega bebčevskega obnašanja

   11.126 11.151 11.176 11.201 11.226 11.251 11.276 11.301 11.326 11.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA