Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (11.001-11.025)



  1.      avtístičen  -čna -o (í) pridevnik od avtizem: avtistično mišljenje
  2.      ávtobiográfičnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost avtobiografskega: avtobiografičnost romana / zelo opazna je pisateljeva avtobiografičnost
  3.      ávtobiográfski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na avtobiografe ali avtobiografijo: v knjigi je precej avtobiografskih odlomkov; avtobiografski roman; avtobiografska izpoved / delo je avtobiografskega značaja
  4.      ávtobus  -a m () avtomobil za prevoz večjega števila oseb v javnem prometu: avtobus vozi vsako uro; zamuditi avtobus; kdaj odpelje zadnji avtobus proti mestu; izletniški, lokalni avtobus; avtobus mestnega prometa; voznik avtobusa / šolski avtobus za prevoz učencev v šolo; tirni avtobus motorni vlak, ki obstaja iz enega vagona
  5.      ávtobusen  -sna -o prid. () nanašajoč se na avtobus: avtobusni promet; avtobusna vožnja / avtobusna postaja; uvedli so novo, redno avtobusno progo; dobre avtobusne zveze / avtobusno podjetje
  6.      ávtocésta  in ávto césta -e ž (-ẹ́) cesta z najmanj dvema pasovoma v vsako smer in po sredi predeljena: graditi avtocesto; zapeljati z avtoceste // široka cesta, določena za avtomobilski promet: vzdrževanje avtoceste Ljubljana-Zagreb
  7.      ávtocistêrna  -e ž (-) tovorni avtomobil s cisterno: gasilsko društvo je kupilo novo avtocisterno; nafto so pripeljali z avtocisterno; avtocisterna s prikolico
  8.      avtogénski  -a -o prid. (ẹ̑) teh. avtogen: avtogensko varjenje
  9.      avtográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na avtografe ali avtograf: avtografsko pismo / avtografsko razmnoževanje / avtografski papir; avtografsko črnilo
  10.      avtohtónost  -i ž (ọ̑) značilnost avtohtonega: teorija o avtohtonosti Slovanov na jugu / avtohtonost umetnikovega ustvarjanja
  11.      avtohtónski  -a -o prid. (ọ̑) redko avtohton: avtohtonski narodi / avtohtonsko pojmovanje
  12.      ávtoindustríja  -e ž (-) avtomobilska industrija
  13.      ávtointoksikácija  -e ž (-á) med. zastrupljenje s presnovki lastnega telesa; samozastrupljenje
  14.      ávtoizvóšček  in ávto izvóšček -čka m (-ọ̑) raba peša voznik taksija: kot avtoizvošček je prav dobro zaslužil
  15.      avtokefálnost  -i ž () rel. organizacijska in upravna neodvisnost nacionalnih pravoslavnih cerkva od carigrajskega patriarha: avtokefalnost srbske pravoslavne cerkve
  16.      avtokrátski  -a -o prid. () nanašajoč se na avtokrate ali avtokracijo: avtokratski sistem; avtokratski vladar / direktorjevo avtokratsko ukrepanje
  17.      ávtokrítičnost  -i ž (-í) lastnost avtokritičnega človeka; samokritičnost: pomanjkanje avtokritičnosti
  18.      avtomátičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost avtomatičnega: avtomatičnost gibanja, kretenj
  19.      avtomátski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatski aparat, radijski oddajnik; avtomatski pralni stroj / avtomatski bife; avtomatska telefonska centrala; zgradili so novo avtomatsko pekarno; avtomatska meteorološka postaja ♦ aer. avtomatski pilot avtopilot; voj. avtomatska puška; avtomatsko orožje orožje, ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih 2. ki poteka brez sodelovanja človekove volje, zavesti: avtomatski gibi; svoje delo opravlja z avtomatskimi kretnjami avtomátsko prisl.: stroj avtomatsko sešteva in odšteva; vprašanja je zastavljal čisto avtomatsko
  20.      avtomobilíst  -a m () kdor vozi avtomobil, zlasti osebni: avtomobilist je pravočasno pritisnil na zavoro; priročnik za avtomobiliste / avtomobilist dirkač
  21.      avtomobilístka  -e ž () ženska oblika od avtomobilist: mlada avtomobilistka
  22.      avtomobílski  -a -o prid. () nanašajoč se na avtomobil: avtomobilski motor; avtomobilska guma, hupa, sirena / avtomobilski servis; avtomobilska cesta; avtomobilska industrija / avtomobilski park; avtomobilski salon; avtomobilska kolona; avtomobilski promet; avtomobilska dirka; avtomobilska nesreča ♦ ptt avtomobilska pošta pošta, ki posluje v avtomobilu
  23.      avtonomíst  -a m () pristaš avtonomizma
  24.      avtonomístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na avtonomiste ali avtonomizem: avtonomistični načrti; avtonomistične težnje; avtonomistično gibanje / avtonomistična ureditev države
  25.      avtonómnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost avtonomnega: avtonomnost pokrajine; avtonomnost kulturnih ustanov / branili so avtonomnost umetnosti

   10.876 10.901 10.926 10.951 10.976 11.001 11.026 11.051 11.076 11.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA