Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (10.651-10.675) 
- apnénčast -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz apnenca: apnenčasta polževa lupina; apnenčaste plasti, skale // ki vsebuje apnenec: apnenčasta zemlja ♪
- apnéniški -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz apnenca; apnenčast: apneniški skladi v kamnini drugačne vrste ♦ geogr. Južne apneniške Alpe ♪
- apníšče -a s (í) kraj, kjer se žge apno ♪
- apníški -a -o prid. (ȋ) apnenčast: apniška tla ♪
- apodíktičnost -i ž (í) lastnost, značilnost apodiktičnega: apodiktičnost trditve / v njegovih izjavah moti apodiktičnost ♪
- apokalípsa -e ž (ȋ) rel. grozljivo veličastni opisi konca sveta: temne vizije apokalipse / Apokalipsa zadnja svetopisemska knjiga z videnji apostola Janeza o koncu sveta; pren. atomska apokalipsa ♪
- apokrífnost -i ž (ȋ) značilnost apokrifnega: apokrifnost teksta ♪
- apolíničnost -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost apoliničnega: erotična in kozmična apoliničnost pesnikove lirike ♪
- àpolítičnost -i ž (ȁ-í) lastnost, značilnost apolitičnega človeka: apolitičnost prebivalstva industrializiranih držav / brezidejnost in apolitičnost v književnosti ♪
- apologétski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na apologetiko: apologetsko delo ♪
- apólonski -a -o prid. (ọ̑) tak kot pri Apolonu: mladenič apolonske rasti // redko apoliničen: apolonski in dionizični tip ♪
- apopleksíja -e ž (ȋ) 1. med. možganska kap: posledice apopleksije 2. gozd. nenadno sušenje drevesa ♪
- aposiopéza -e ž (ẹ̑) lit. opustitev, opuščanje konca stavka zaradi večjega učinka, zamolk: med govorniškimi figurami je največkrat uporabljal aposiopezo ♪
- apostát -a m (ȃ) rel. kdor odpade od vere, odpadnik: biti apostat; pren. politični apostat ♪
- apostazíja -e ž (ȋ) rel. odpad od vere, odpadništvo: verska brezbrižnost je pri njem prešla v apostazijo; pren. njegova apostazija je očitna: iz rodoljuba je postal zatiralec narodnih pravic ♪
- apóstelj -na [tǝl] m (ọ̑) star. apostol ♪
- aposterióren -rna -o prid. (ọ̑) filoz. dobljen iz izkustva, izkustven: aposteriorna spoznanja ♪
- a posterióri prisl. (ọ̄) filoz. iz izkustva, po izkustvu, ant. a priori: dokazovati, sklepati a posteriori; neskl. pril.: spoznanje a posteriori ♪
- apóstol -a m (ọ̑) 1. rel. vsak od dvanajsterih Kristusovih učencev: apostol Peter; pisma apostolov / Dejanja apostolov knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve // prvi oznanjevalec krščanstva: slovanska apostola Ciril in Metod / apostol narodov sv. Pavel 2. s prilastkom goreč glasnik ideje: biti apostol miru ♪
- apostolát -a m (ȃ) rel. dejavnost kristjanov za zveličanje soljudi: hierarhični, laični apostolat / apostolat zgleda ♪
- apostólik -a m (ọ̄) rel. papež: apostolik Nikolaj je poslal po Cirila in Metoda ♪
- apostolováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. učiti, širiti krščanstvo: Ciril in Metod sta apostolovala med Slovani ♪
- apostólski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na apostole: apostolski časi / delovati z apostolsko gorečnostjo / apostolska vera molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov katoliške veroizpovedi; Apostolska dela knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve 2. rel. nanašajoč se na papeža, apostolski sedež: apostolski blagoslov / apostolski administrator upravitelj apostolske administrature; apostolski delegat papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki nimajo diplomatskih zvez z apostolskim sedežem; apostolski sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; apostolska nunciatura stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem ♪
- apostólstvo -a s (ọ̑) rel. 1. apostolat: udeležba laikov pri hierarhičnem apostolstvu // cerkveno društvo z nabožnimi nalogami: vpisati se v apostolstvo / apostolstvo sv. Cirila in Metoda 2. dejstvo, da kaj izvira od apostolov in da je skladno z njihovim naukom: apostolstvo Cerkve ♪
- apostróf -a m (ọ̑) lingv. grafično znamenje v obliki vejice za označevanje izpuščene črke, opuščaj ♪
10.526 10.551 10.576 10.601 10.626 10.651 10.676 10.701 10.726 10.751 
