Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (1.064-1.088)


  1.      sedmošólka  -e ž (ọ̑) učenka sedmega razreda: sedmošolke in sedmošolci // nekdaj učenka sedmega razreda gimnazije: sedmošolke so že razmišljale o maturi ♪
  2.      sedmošólski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sedmošolce: popravljati sedmošolske naloge / sedmošolski učbeniki ♪
  3.      sédnica  -e ž (ẹ̑) anat. parna kost spodnjega dela medenice za oporo pri sedenju: sednica in črevnica ♪
  4.      sédničen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od sednica: sednična grča ♪
  5.      sédum  -a m (ẹ̑) bot. rastlina z mesnatimi listi in drobnimi zvezdastimi cveti; homulica ♪
  6.      séf  tudi safe -a [druga oblika sé(j)f] m (ẹ̑) predal, omarica v banki za shranjevanje denarja, vrednostnih papirjev, dragocenosti: s silo odpreti sef; hraniti, imeti zlatnino v sefu / bančni sef ♪
  7.      sefárd  -a m (ȃ) Žid iz Španije, Portugalske: sefardi in aškenazi ♪
  8.      segánjati  -am [sǝg in seg] nedov. (ȃ) delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: seganjati ovce v ogrado ♪
  9.      ségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. iztegovati roko z namenom priti do česa, prijeti kaj: pogosto je segal na pladenj s pecivom; segati v vrečo / roka sega po kozarcu; segati po knjige / pri pozdravu segati komu v roko 2. zajemati določeno časovno obdobje: v pripovedovanju je segal daleč nazaj v preteklost / spomini mu segajo v mlada leta / s to povestjo sega avtor v sodobni svet 3. pri širjenju, napredovanju nahajati se do kod: smrad iz tovarne sega do mesta; ob poplavi je voda segala do hiš / korenine teh rastlin segajo globoko v zemljo // biti, nahajati se v prostoru do kod: do te meje sega listnati gozd; led je segal čez vso dolino; gorovje sega še v sosednje države / krilo sega čez kolena; lasje ji segajo do pasu; police segajo od tal do stropa / njegova moč, oblast sega daleč 4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: med pogovorom je pogosto segal po kozarcu; bralci radi segajo po dobrih knjigah radi berejo dobre knjige / turisti so segali po raznih spominkih so jih kupovali 5. ekspr. uporabljati: gospodinja sega le po najboljših čistilnih sredstvih ● ekspr. kamor oči segajo, so sama polja vsenaokrog; ne sega mu niti do gležnjev po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; z vprašanji so mu segali v besedo so ga prekinjali; pripombe segajo v jedro problema se nanašajo na njegovo bistvo; segati v pogovor udeleževati se pogovora; ekspr. rad je segal po steklenici rad je pil (alkoholne pijače) segajóč -a -e: do gležnjev segajoče krilo; lasje, segajoči na obraz; v srce segajoča pesem ♪
  10.      ségedin  neskl. pril. (ẹ̑) v zvezi segedin golaž golaž iz svinjskega mesa in kislega zelja ♪
  11.      ségedinski  -a -o prid. (ẹ̑) navadno v zvezi segedinski golaž golaž iz svinjskega mesa in kislega zelja ♪
  12.      segljáj  -a m (ȃ) star. sežaj: bil je za segljaj roke oddaljen od nje ♪
  13.      segmènt  -ênta m (ȅ é) 1. knjiž. del, odsek: razdeliti na segmente; segmenti rakete / segment teksta 2. geom. del črte, ploskve ali telesa, odsek: razdeliti elipso na segmente / krogelni segment 3. zool. del telesa ali nog pri členonožcih in nekaterih črvih; obroček, člen: segment hrošča, trakulje; raki z nestalnim številom segmentov 4. biol. manjši del telesa, organa, ki tvori zaključeno celoto: pljučni segment; segment jeter; segmenti pri vretenčarjih ◊ ekon. segment trga del trga z določenimi značilnostmi; lingv. segment del povedi, stavka, ločen od drugega s premorom, intonacijo; stavčni segment; strojn. polžev segment ♪
  14.      segmentácija  -e ž (á) knjiž. razčlenitev, razčlenjenost: segmentacija teksta / živali z značilno segmentacijo telesa ◊ ekon. segmentacija trga razdelitev trga na več skupin povpraševalcev glede na določene značilnosti ♪
  15.      segmentálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na segment: segmentalna razporeditev mišic ∙ knjiž. analiza in segmentalni študij človekovega vedenja po delih segmentálno prisl.: segmentalno zgrajeno telo ♪
  16.      segmênten  -tna -o prid. (ē) v zvezah: arhit. segmentni lok del loka, katerega tetiva je krajša od premera; mat. segmentna enačba premice enačba premice, v kateri nastopata odseka na koordinatnih oseh kot parametra ♪
  17.      segmentírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. razčlenjevati: segmentirati tekst ♪
  18.      segnáti  -žênem [sǝg in seg] dov., stil. seženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: segnati živino na pašnik, v ogrado / segnati ljudi skupaj 2. nar. nagnati, spoditi: segnati sina od hiše / vse sumljive ljudi so segnali izgnali ♪
  19.      ségniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. seči sežem: segniti v žep / segnil mu je v roko ♪
  20.      segníti  -gníjem [sǝg in seg] dov. (í ȋ) zgniti: deske so na vlagi segnile; veliko sadja je segnilo; če ne bo voda hitro odtekla, bo vse segnilo / doma boš segnil; segniti od dolgega časa segnít -a -o: segnit les; segnito listje ♪
  21.      sególten  -tna -o [sǝg-u̯t in seg-u̯t] prid. (ọ́ ọ̄) nar. lakomen, pohlepen: segolten človek / segoltni volkovi požrešni ♪
  22.      sególtnež  -a [sǝg-u̯t in seg-u̯t] m (ọ̑) nar. lakomnež, pohlepnež: bil je oderuh in segoltnež ♪
  23.      segregácija  -e ž (á) knjiž. ločevanje, zapostavljanje določene rase, določenega družbenega sloja na vseh področjih javnega življenja, rasno razlikovanje: obsoditi segregacijo / segregacija črncev; segregacija v šolstvu / rasna segregacija ♪
  24.      segregacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na segregacijo: to so segregacijska merila / segregacijsko gibanje ♪
  25.      segregacioníst  -a m (ȋ) pristaš segregacije: akcije segregacionistov ♪

   939 964 989 1.014 1.039 1.064 1.089 1.114 1.139 1.164  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA