Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (10.151-10.175)


  1.      abórtus  -a m (ọ̑) med. prekinitev nosečnosti; splav: imela je že več abortusov; naredili so ji abortus; spontan, arteficialni abortus; indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa // vet. prekinitev brejosti; zvrg, izvrg ♪
  2.      ábotnost  -i ž (á) raba peša lastnost abotnega človeka; nespametnost, neumnost: pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti; izbij ji abotnosti iz glave ♪
  3.      abrazíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov; abrazijska obala / abrazijski instrument ♪
  4.      abscés  -a m (ẹ̑) med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih ♪
  5.      abscísa  -e ž (ȋ) geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata ♪
  6.      abscísen  -sna -o (ȋ) pridevnik od abscisa: abscisna os ♪
  7.      absénca  -e ž (ẹ̑) redko izostanek, odsotnost: dijak ima neopravičene absence ◊ med. krajša nezavest ♪
  8.      absénčen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od absenca ♪
  9.      absentírati se  -am se dov. in nedov. (ȋ) redko odtegniti se, ne udeležiti se: absentiralo se je pet odstotkov volivcev ♪
  10.      absentízem  -zma m (ȋ) izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju; ugotavljanje vzrokov absentizma ♪
  11.      absínt  -a m (ȋ) močna žgana pijača iz pelina in janeža: piti absint; čaša absinta ♪
  12.      absolúcija  -e ž (ú) rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza: dati, dobiti absolucijo ♪
  13.      absolut  gl. absolutum ♪
  14.      absolúten  -tna -o prid. (ȗ) 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast ◊ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba // ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega ♪
  15.      absolutíst  -a m (ȋ) 1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist // ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist 2. pristaš absolutizma ♪
  16.      absolutístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim; absolutistična vlada ♪
  17.      absolutizácija  -e ž (á) knjiž. pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem: absolutizacija nauka ♪
  18.      absolutízem  -zma m (ȋ) politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem; razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma ♪
  19.      absolutizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti ♪
  20.      absolutizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati; absolutizirati pogojno znanstveno resnico absolutizíran -a -o: absolutizirane ideje ♪
  21.      absolútnost  -i ž (ȗ) knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja; zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja ♪
  22.      absolutórij  -a m (ọ́) 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino // potrdilo, spričevalo o tem ♪
  23.      absolútum  in absolút -a m (ȗ) knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave ♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je ♪
  24.      absolvènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol // kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete ♪
  25.      absolvêntka  in absolvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od absolvent: absolventka agronomije ♪

   10.026 10.051 10.076 10.101 10.126 10.151 10.176 10.201 10.226 10.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA