Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (10.101-10.125)


  1.      švêrcati  -am nedov. (ē) nižje pog. tihotapiti: prijeli so ga, ker je švercal / švercati cigarete ♪
  2.      švícar  -ja m (ȋ) vojak švicarske garde ♪
  3.      švícarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Švicarje ali Švico: švicarski hribi / kupil je švicarsko uro / švicarska garda iz švicarskih vojakov sestavljena papeževa telesna straža v Vatikanu ◊ šah. švicarski sistem sistem tekmovanja, po katerem igrajo med seboj igralci s (približno) enakim številom točk ♪
  4.      švíganje  -a s (ȋ) glagolnik od švigati: šviganje lastovk / šviganje krogel ♪
  5.      švígašvága  -e in -a m (ȋ-á) ekspr. kdor zaradi koristi prilagaja svoje ravnanje, prepričanje trenutnim razmeram: bil je navaden švigašvaga ♪
  6.      švígašvága  -e ž (ȋ-á) švigašvaga m: ta človek je prava švigašvaga ♪
  7.      švíga švága  prisl. (ȋ-á) izraža hitro premikanje v različne smeri, na vse strani: mravlje so šviga švaga tekale po razdrtem mravljišču / ekspr. če streljajo za teboj, teci šviga švaga cikcak ● ekspr. njun pogovor je bil preveč šviga švaga hitro spreminjajoč se in površen ♪
  8.      švígati  -am nedov. (ȋ) 1. zelo hitro letati: lastovka šviga okoli stolpa / letala so švigala nad mestom // drug za drugim zelo hitro letati: krogle švigajo mimo oken; puščice so švigale proti napadalcem / iskre švigajo po zraku // nav. ekspr. nenadoma, zelo hitro iti, tekati: ljudje so švigali po ulici / avtomobili švigajo mimo zelo hitro vozijo; ribice so švigale sem ter tja zelo hitro plavale 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojavljati, prikazovati kje: bliski so švigali na vse strani; plameni so švigali proti nebu; pren., ekspr. različne misli so mu švigale po glavi 3. ekspr. na hitro pogledovati: z očmi je švigala po ljudeh / z jeznim pogledom je švigal po njem jezno ga je pogledoval 4. ekspr. večkrat udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švigati z bičem po živali švigajóč -a -e: švigajoči plameni; nemirno švigajoče oči ♪
  9.      švigàv  -áva -o in švígav -a -o prid. (ȁ á; ȋ) nav. ekspr. ki šviga: švigavi bliski / švrkal je konja s švigavim bičem ♪
  10.      švígelj  -glja m (í) nar. 1. zelo dolga in tanka palica: zamahovati s švigljem 2. zelo velik in suh človek: ta švigelj nima nobene moči ♪
  11.      švíglja  -e ž (ȋ) nar. 1. zelo dolga in tanka palica: zamahnil je s švigljo 2. zelo velik in suh človek: dekle je prava šviglja ♪
  12.      švígljast  -a -o prid. (ȋ) nar. zelo velik in suh: mlad, švigljast fant ♪
  13.      švigljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. hitro se premikati sem in tja: martinček je švigljal po zidu ♪
  14.      švígniti  -em dov. (í ȋ) 1. zelo hitro zleteti: lastovka je švignila iz gnezda; ptič je švignil v grmovje / krogla je švignila mimo njega; puščica je švignila v zrak; ekspr. raketa je bliskoma švignila čez nebo // nav. ekspr. nenadoma, zelo hitro iti, steči: zajec je švignil iz grmovja; otroci so švignili skozi vrata; švignil je v hišo / če le more, švigne od doma / avtomobil je švignil mimo nje zelo hitro zapeljal 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojaviti, prikazati kje: blisk je švignil čez nebo / plamen je švignil kvišku; pren., ekspr. misel mu je švignila skozi možgane 3. ekspr. na hitro pogledati: švignila je z očmi po njem / jezen pogled mu je švignil po ljudeh jezno jih je pogledal 4. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švigniti z bičem po konju ♪
  15.      švíndel  -dla m (í) nižje pog., navadno v povedni rabi prevara, goljufija, slepilo: vse to je navaden švindel ♪
  16.      švísniti  -em dov. (í ȋ) švistniti: jermen je švisnil / krogla je švisnila mimo njega ♪
  17.      švíst  -a m (ȋ) oster, sikajoč glas: slišati je bilo švist biča, kose, puščice / redko švist svilenega krila šumenje, šuštenje / krogla je s švistom letela mimo ♪
  18.      švíst  medm. (ȋ) posnema oster, sikajoč glas pri hitrem premikanju po zraku: švist, mu je švignila krogla nad glavo / avtomobil je pridrvel mimo: švist, in že ga ni bilo več ♪
  19.      švístanje  -a s (ȋ) glagolnik od švistati: švistanje krogel / švistanje z bičem ♪
  20.      švístati  -am nedov. (ȋ) v presledkih dajati ostre, sikajoče glasove: jermen je švistal // v presledkih se hitro premikati po zraku in pri tem dajati take glasove: krogle so švistale mimo; rakete so švistale pod nebo / kose švistajo // s tankim predmetom v presledkih zamahovati po zraku, da se slišijo taki glasovi: švistali so z biči ♪
  21.      švistênje  -a s (é) glagolnik od švisteti: švistenje listja / švistenje bičev ♪
  22.      švistéti  -ím nedov. (ẹ́ í) dajati ostre, sikajoče glasove: suho listje je švistelo; brezoseb. pod nogami je švistelo / redko svilena obleka je švistela šumela, šuštela // hitro se premikati po zraku in pri tem dajati take glasove: puščice so švistele okrog njih / kose švistijo // s tankim predmetom zamahovati po zraku, da se slišijo taki glasovi: švisteti z bičem švistèč -éča -e: švisteč so puščice zletele proti njim; švisteča sablja ♪
  23.      švístniti  -em dov. (í ȋ) dati oster, sikajoč glas: žica se je pretrgala in švistnila; brezoseb. v gozdu je švistnilo // hitro se premakniti po zraku in pri tem dati tak glas: krogla je švistnila nad njegovo glavo; od nekod je švistnila puščica / lastovka je švistnila mimo // s tankim predmetom zamahniti po zraku, da se sliši tak glas: švistnil je z bičem ♪
  24.      švŕckati  -am nedov. (ȓ) ekspr. dajati kratke, nezveneče glasove: v čevljih mu je švrckala voda ♪
  25.      švŕcniti  -em dov. (ŕ ȓ) ekspr. steči, švigniti: švrcnil je mimo ♪

   9.976 10.001 10.026 10.051 10.076 10.101 10.126 10.151 10.176 10.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA