Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (10.076-10.100)


  1.      šuštéti  -ím nedov. (ẹ́ í) dajati rahle, nezveneče glasove: suho listje šušti; veje šuštijo v vetru; brezoseb. v travi šušti // povzročati rahle, nezveneče glasove: šušteti s papirjem šuštèč -éča -e: svilena šušteča ruta ♪
  2.      šúta  -e ž (ú) nar. dolenjsko drobno kamenje za nasipanje: navoziti šuto na cesto; kup šute ♪
  3.      šútast  -a -o prid. (ú) nar. zahodno omejen, neumen: imel je šutasto ženo ♪
  4.      šváb  -a m (ȃ) 1. slabš. Nemec, zlasti kot okupatorski vojak: streljali so na švabe 2. zool. ščurku podobna žuželka, ki živi v hišah, Blatella germanica: v shrambi so se zaredili švabi ♪
  5.      švabaríja  -e ž (ȋ) slabš. Nemci, zlasti kot okupatorski vojaki: tu se je zbralo veliko švabarije ♪
  6.      švabobránec  -nca m (ȃ) slabš. domobranec: partizani so obkolili skupino švabobrancev ♪
  7.      švabobránski  -a -o prid. (ȃ) slabš. domobranski: švabobranska zaseda ♪
  8.      švábski  -a -o prid. (ȃ) slabš. nemški: skozi vas je šla švabska patrulja; švabsko taborišče ♪
  9.      švábščina  -e ž (ȃ) slabš. nemški jezik, nemščina: pogovarjala sta se v švabščini ♪
  10.      švadrón  -a m (ọ̑) star. eskadron: švadron huzarjev ♪
  11.      švadronêr  -ja m (ȇ) zastar. bahač, širokoustnež: hitro je spregledal tega švadronerja ♪
  12.      švadronírati  -am nedov. (ȋ) zastar. bahati se, širokoustiti se: v družbi rad švadronira ♪
  13.      švapánje  -a s (ȃ) glagolnik od švapati: na Gorenjskem poznajo švapanje ♪
  14.      švapáti  -ám nedov. (á ȃ) lingv. izgovarjati dvoustnični v namesto nekdanjega trdega l pred srednjimi in zadnjimi samoglasniki: na Gorenjskem švapajo ♪
  15.      švéder  -dra m (ẹ́) nav. mn., ekspr. obrabljen, ponošen čevelj: obut je v stare švedre ♪
  16.      švédra  -e ž (ẹ̑) slabš. šepast človek: grbci in švedre / kot psovka ti švedra švedrasta ♪
  17.      švédrast  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. šepast: bil je švedrast / švedrasti koraki švédrasto prisl.: švedrasto hoditi ♪
  18.      švedráti  -ám nedov. (á ȃ) zaradi neustrezne hoje spreminjati prvotno obliko obuvala: ta otrok zelo švedra čevlje // ekspr. hoditi z nerodnimi, počasnimi koraki: švedral je proti domu / ves dan je švedral po mestu hodil ♪
  19.      švedràv  -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. šepast: švedrav človek / švedravi koraki ♪
  20.      švédski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Švede ali Švedsko: švedski jezik / švedski film / švedska kuhinja funkcionalno oblikovani in razporejeni kuhinjski elementi ◊ agr. švedski jahači kozolcu podobna naprava za sušenje krme; žični kozolec; šport. švedska gimnastika telesne vaje za oblikovanje pravilne drže telesa in skladno krepitev mišic; (švedska) skrinja skrinji podobno telovadno orodje, zlasti za preskoke ♪
  21.      švédščina  -e ž (ẹ̑) švedski jezik: učiti se švedščino; prevajati iz švedščine ♪
  22.      švéjkovski  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. tak kot pri Haškovem Švejku: švejkovski humor ♪
  23.      švéjkovstvo  -a s (ẹ̑) ekspr. ravnanje ali vedenje, podobno Švejkovemu: njegovo švejkovstvo jih je spravilo v smeh ♪
  24.      švèrc  in švêrc švêrca m (ȅ é; ȇ) nižje pog. tihotapljenje, tihotapstvo: šverc z mamili ● nižje pog. avtomobil je kupil na šverc nezakonito, skrivaj ♪
  25.      švêrcar  -ja m (ē) nižje pog. tihotapec: to blago je kupil od švercarjev ♪

   9.951 9.976 10.001 10.026 10.051 10.076 10.101 10.126 10.151 10.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA