Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (10.064-10.088) 
- šušljánje -a s (ȃ) glagolnik od šušljati: šušljanje o njegovi preteklosti / šušljanje suhega listja ♪
- šušljáti -ám nedov. (á ȃ) 1. nav. 3. os., ekspr. skrivaj govoriti, pripovedovati, zlasti kaj neprijetnega: ljudje že nekaj šušljajo; šušljali so si, da je poneverjal; brezoseb. o njem se je marsikaj šušljalo // redko šepetati: šušljati komu na uho 2. izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s; šešljati: kadar se razburi, močno šušlja 3. ekspr. šumeti, šelesteti: v vrhovih dreves je šušljal veter / listi papirja so šušljali šušljajóč -a -e: šušljajoči glasovi ♪
- šušmár -ja m (á) nav. slabš. 1. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: ni dramatik, ampak navaden šušmar; pri tem delu se je pokazal kot pravi šušmar 2. kdor opravlja navadno obrtniška dela brez dovoljenja: hišo je gradil s šušmarji; obrtniki in šušmarji ♪
- šušmáriti -im nedov. (á ȃ) nav. slabš. 1. nestrokovno, površno opravljati kako delo: šušmaril je v pravdnih zadevah 2. opravljati navadno obrtniška dela brez dovoljenja: po delu v avtomehanični delavnici tudi šušmari ♪
- šušmárjenje -a s (á) glagolnik od šušmariti: tako pisanje je šušmarjenje / preprečevati šušmarjenje ♪
- šušmárka -e ž (á) ženska oblika od šušmar: šušmarka je, ne pa umetnica / šušmarki so prepovedali delo ♪
- šušmárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na šušmarje ali šušmarstvo: šušmarsko pisanje, zdravljenje / šušmarski prevod / s šušmarskim delom dobro zasluži šušmársko prisl.: naloge se je lotil prav šušmarsko ♪
- šušmárstvo -a s (ȃ) nav. slabš. 1. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: zdravniki so mu očitali šušmarstvo 2. opravljanje navadno obrtniških del brez dovoljenja: preprečevati šušmarstvo ♪
- šušnjáti -ám nedov. (á ȃ) redko izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s; šešljati: otrok šušnja ♪
- šúštar -ja m (ȗ) 1. nižje pog. čevljar: učiti se za šuštarja 2. nar. žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec: na deblu lipe je bila gruča šuštarjev ● žarg., igr. biti šuštar pri nekaterih igrah s kartami igralec, ki pri igri ne doseže nobene točke, zmage ♪
- šúštarski -a -o prid. (ȗ) nižje pog. čevljarski: šuštarski stolček ♦ etn. šuštarska polka polka, pri kateri se v prvem delu posnema delo čevljarja; tur. šuštarski dan tradicionalna zabavna prireditev s čevljarskim sejmom v Tržiču ♪
- šuštênje -a s (é) glagolnik od šušteti: šuštenje vetra; lahno šuštenje listja / šuštenje papirja, svilene obleke ♪
- šuštéti -ím nedov. (ẹ́ í) dajati rahle, nezveneče glasove: suho listje šušti; veje šuštijo v vetru; brezoseb. v travi šušti // povzročati rahle, nezveneče glasove: šušteti s papirjem šuštèč -éča -e: svilena šušteča ruta ♪
- šúta -e ž (ú) nar. dolenjsko drobno kamenje za nasipanje: navoziti šuto na cesto; kup šute ♪
- šútast -a -o prid. (ú) nar. zahodno omejen, neumen: imel je šutasto ženo ♪
- šváb -a m (ȃ) 1. slabš. Nemec, zlasti kot okupatorski vojak: streljali so na švabe 2. zool. ščurku podobna žuželka, ki živi v hišah, Blatella germanica: v shrambi so se zaredili švabi ♪
- švabaríja -e ž (ȋ) slabš. Nemci, zlasti kot okupatorski vojaki: tu se je zbralo veliko švabarije ♪
- švabobránec -nca m (ȃ) slabš. domobranec: partizani so obkolili skupino švabobrancev ♪
- švabobránski -a -o prid. (ȃ) slabš. domobranski: švabobranska zaseda ♪
- švábski -a -o prid. (ȃ) slabš. nemški: skozi vas je šla švabska patrulja; švabsko taborišče ♪
- švábščina -e ž (ȃ) slabš. nemški jezik, nemščina: pogovarjala sta se v švabščini ♪
- švadrón -a m (ọ̑) star. eskadron: švadron huzarjev ♪
- švadronêr -ja m (ȇ) zastar. bahač, širokoustnež: hitro je spregledal tega švadronerja ♪
- švadronírati -am nedov. (ȋ) zastar. bahati se, širokoustiti se: v družbi rad švadronira ♪
- švapánje -a s (ȃ) glagolnik od švapati: na Gorenjskem poznajo švapanje ♪
9.939 9.964 9.989 10.014 10.039 10.064 10.089 10.114 10.139 10.164 
