Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Run (72-96)

72.      oskrúnjenje  -a s (ȗ) glagolnik od oskruniti: oskrunjenje cerkve / rešiti truplo pred oskrunjenjem ♪
73.      oskrúnjenost  -i ž (ȗ) lastnost, stanje oskrunjenega: oskrunjenost spomenika / ekspr. oskrunjenost srca ♪
74.      oskrunjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) skrunilec: kaznovati oskrunjevalce spomenika / to so morilci, požigalci in oskrunjevalci ♪
75.      oskrunjeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko skruniti: oskrunjevati spomenike / oskrunjevati spomin junakov ♪
76.      perúnika  -e ž (ú) divja ali vrtna rastlina s suličastimi listi in velikimi raznobarvnimi cveti: nemška, vodna perunika ♪
77.      pobrúnčati  -am dov. (ȗ) knjiž., redko prekriti, tlakovati z brunci: pobrunčati pot pobrúnčan -a -o: pobrunčan klanec ♪
78.      pobrundávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih brundati: medved zadovoljno pobrundava / delal je in (si) pobrundaval pesem ♪
79.      pogruntácija  -e ž (á) pog., ekspr. domislek, zamisel: to ni njegova pogruntacija; ima nekaj izvirnih, sijajnih pogruntacij / najnovejša pogruntacija tehnike izum ♪
80.      pogrúntati  -am dov. (ú) pog. 1. izmisliti si, domisliti se: pogruntati nov način slikanja; hotel je pogruntati nekaj čisto posebnega 2. ugotoviti, spoznati: pogruntali so njegovo taktiko; šele kasneje je pogruntal, da se je zmotil / tega ni čisto pogruntal dojel, razumel ● pog., ekspr. kmalu so ga pogruntali ugotovili, kakšen je v resnici; ugotovili, kakšen namen ima ♪
81.      pogruntávščina  -e ž (ȃ) pog., ekspr. domislek, zamisel: to je bila njena pogruntavščina / zanimiva konstrukcijska pogruntavščina ♪
82.      pólgrúntar  -ja [u̯g] m (ọ̑-ȗ) lastnik manjšega posestva, manjši kmet: sin polgruntarja; gruntarji in polgruntarji ♦ jur. polgruntar nekdaj kdor ima polovico celega grunta ♪
83.      požerún  -a m (ȗ) slabš. 1. kdor (rad) veliko jé: nikoli nima dovolj hrane, tak požerun je / spet hodi okrog stari volk požerun 2. lakomen, pohlepen človek: dve posestvi ima ta požerun, pa hoče še tretje ♪
84.      pregrúntati  -am dov. (ú) pog. premisliti, razmisliti: to je treba še pregruntati ♪
85.      prunéla  -e ž (ẹ̑) nav. mn., agr. olupljena, posušena in sploščena sliva brez koščice: izdelovati, pripravljati prunele ♪
86.      rodoskrúnstvo  -a s (ȗ) knjiž. zakon med osebo zlasti iz vladarske družine in osebo bistveno neenakega socialnega izvora: upirati se rodoskrunstvu; obsojati rodoskrunstvo ♪
87.      samoskrúnstvo  -a s (ȗ) knjiž., redko (spolno) samozadovoljevanje ♪
88.      skrún  -a m (ȗ) zastar. skrunitev: maščevati se za skrun in ponižanje ♪
89.      skrún  -a -o prid. (ȗ ū) star. 1. skrunilen: skruna kvanta; skruno ravnanje 2. ogaben, gnusen: skruni madeži; skruna gosenica / skrun umor ● star. skruna ljubezen krvoskrunska ♪
90.      skrunílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) kdor skruni: kaznovati skrunilce spomenika / ekspr. skrunilec njene časti ♪
91.      skrunílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na skrunjenje: skrunilno dejanje / skrunilno orodje ♪
92.      skrunítelj  -a m (ȋ) skrunilec: skrunitelj grobov ♪
93.      skrunítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od skruniti: skrunitev cerkve; skrunitev trupel padlih / skrunitev časti / skrunitev spomina na pokojnika ♪
94.      skrúniti  -im nedov. (ú ȗ) 1. delati dejanja, s katerimi se izraža nespoštovanje do stvari, ki se jim navadno izkazuje spoštovanje: skruniti grob, svetišče; skruniti spomenike padlim borcem 2. ekspr. povzročati, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: skruniti komu čast; s svojim ravnanjem so skrunili njegovo ime // povzročati, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: s takim govorjenjem so skrunili njegove spomine na starše ♪
95.      skrúnjenje  -a s (ū) glagolnik od skruniti: skrunjenje pokopališča, spomenika; skrunjenje trupla / skrunjenje časti ♪
96.      skrúnstvo  -a s (ȗ) knjiž. skrunilno dejanje: uboj in skrunstvo / skrunstvo trupla skrunjenje ♪

   1 22 47 72 97 122 147 172 197 222