Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Run (51-75)


  1.      karborúnd  -a m (ȗ) teh. zelo trdo brusilno sredstvo: obdelovati material s karborundom ♦ min. spojina silicija z ogljikom ♪
  2.      korúnd  -a m (ȗ) min. rudnina aluminijev oksid ♪
  3.      koštrún  -a m (ȗ) 1. skopljen oven: jedli so pečenega koštruna 2. ekspr. kdor ima goste, skodrane, navadno razmršene lase: poglej ga, kakšen koštrun je 3. ekspr. navihan, razposajen otrok: ta koštrun ni nikoli pri miru / kot nagovor ti koštrun ti ♪
  4.      koštrúnček  -čka m (ȗ) manjšalnica od koštrun: servirali so pečenega koštrunčka / mali koštrunček me je skoraj spravil v strah ♪
  5.      koštrúnji  -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na koštrune: koštrunje meso v obari / koštrunja kučma / ekspr. ta človek ima koštrunji obraz ♪
  6.      koštrúnov  -a -o (ȗ) pridevnik od koštrun: jedli so koštrunovo pečenko; koštrunovo meso ♪
  7.      koštrunovína  in koštrúnovina -e ž (í; ȗ) koštrunje meso: pečena koštrunovina; koštrunovina z rižem ♪
  8.      krúncati  -am nedov. (ȗ) ekspr., redko šepati: že od rojstva krunca ♪
  9.      krúncelj  -clja m (ú) star. ledena sveča: od streh visijo dolgi krunclji ♪
  10.      krvoskrúnec  -nca m (ȗ) kdor ima spolne odnose z najožjim (krvnim) sorodnikom: obsojen je bil kot krvoskrunec ♪
  11.      krvoskrúnka  -e ž (ȗ) ženska oblika od krvoskrunec: krvoskrunka in morilka ♪
  12.      krvoskrúnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na krvoskrunce ali krvoskrunstvo: krvoskrunska ljubezen / živeti v krvoskrunskem razmerju ♪
  13.      krvoskrúnstvo  -a s (ȗ) spolni odnosi med najožjima (krvnima) sorodnikoma: zagrešiti krvoskrunstvo; vzrok za krvoskrunstvo / živeti v krvoskrunstvu ♪
  14.      nèoskrúnjen  -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni oskrunjen: neoskrunjen spomenik / ekspr. lepota je ostala neoskrunjena / ekspr. neoskrunjena narava ♪
  15.      nèoskrunljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ekspr. ki se ne sme oskruniti, onečastiti: neoskrunljive narodne svetinje ♪
  16.      obrúnek  -nka m (ȗ) knjiž. brazgotina: po rani mu je ostal obrunek; obrunek na obrazu / na glavi je imel obrunek, ker se je zadel ob mizni rob ♦ bot. listni obrunek mesto na steblu, mladiki, kjer je odpadel list ♪
  17.      obrúnkast  -a -o prid. (ȗ) knjiž. brazgotinast: obrunkast obraz; obrunkaste roke ♪
  18.      oskrunítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od oskruniti: oskrunitev pokopališča / oskrunitev časti ♪
  19.      oskrúniti  -im dov. (ú ȗ) 1. storiti dejanje, s katerim se izrazi nespoštovanje do stvari, ki se jim navadno izkazuje spoštovanje: oskruniti cerkev, grob; oskruniti spomenik žrtvam fašizma; oskruniti trupla padlih 2. ekspr. povzročiti, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: oskruniti komu čast; to bi oskrunilo njeno dobro ime; oskruniti se z zločinom // povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: oskrunili so njene sanje; s to besedo je oskrunil njene spomine na moža ● ekspr. življenje ga še ni oskrunilo še je pošten, nepokvarjen; ekspr. vojaki so mu oskrunili ženo so spolno občevali z njo oskrúnjen -a -o: oskrunjena deklica; oskrunjeno svetišče; njihova čista srca so bila zdaj oskrunjena ♪
  20.      oskrúnjati  -am nedov. (ú) knjiž., redko skruniti: oskrunjati trupla / ne oskrunjaj spomina nanj ♪
  21.      oskrúnjenec  -nca m (ȗ) ekspr. kdor je oskrunjen: imel se je za oskrunjenca ♪
  22.      oskrúnjenje  -a s (ȗ) glagolnik od oskruniti: oskrunjenje cerkve / rešiti truplo pred oskrunjenjem ♪
  23.      oskrúnjenost  -i ž (ȗ) lastnost, stanje oskrunjenega: oskrunjenost spomenika / ekspr. oskrunjenost srca ♪
  24.      oskrunjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) skrunilec: kaznovati oskrunjevalce spomenika / to so morilci, požigalci in oskrunjevalci ♪
  25.      oskrunjeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko skruniti: oskrunjevati spomenike / oskrunjevati spomin junakov ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA