Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Run (47-71)
- grúntec -tca m (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od grunt: pridno je obdeloval svoj gruntec ♪
- grúnten -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na grunt: plačevati gruntni davek / vpisati v gruntne bukve v zemljiško knjigo ♪
- grúntič -a m (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od grunt: zaradi davkov je bil prodan marsikateri grunt in gruntič / imel je kočo in košček gruntiča ♪
- izbrúndati -am dov. (ȗ) ekspr. z nizkim, mrmrajočim glasom reči, povedati: le včasih je izbrundal kaj nerazločnega / slabš. izbrundala je zadnji del arije odpela ♪
- karborúnd -a m (ȗ) teh. zelo trdo brusilno sredstvo: obdelovati material s karborundom ♦ min. spojina silicija z ogljikom ♪
- korúnd -a m (ȗ) min. rudnina aluminijev oksid ♪
- koštrún -a m (ȗ) 1. skopljen oven: jedli so pečenega koštruna 2. ekspr. kdor ima goste, skodrane, navadno razmršene lase: poglej ga, kakšen koštrun je 3. ekspr. navihan, razposajen otrok: ta koštrun ni nikoli pri miru / kot nagovor ti koštrun ti ♪
- koštrúnček -čka m (ȗ) manjšalnica od koštrun: servirali so pečenega koštrunčka / mali koštrunček me je skoraj spravil v strah ♪
- koštrúnji -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na koštrune: koštrunje meso v obari / koštrunja kučma / ekspr. ta človek ima koštrunji obraz ♪
- koštrúnov -a -o (ȗ) pridevnik od koštrun: jedli so koštrunovo pečenko; koštrunovo meso ♪
- koštrunovína in koštrúnovina -e ž (í; ȗ) koštrunje meso: pečena koštrunovina; koštrunovina z rižem ♪
- krúncati -am nedov. (ȗ) ekspr., redko šepati: že od rojstva krunca ♪
- krúncelj -clja m (ú) star. ledena sveča: od streh visijo dolgi krunclji ♪
- krvoskrúnec -nca m (ȗ) kdor ima spolne odnose z najožjim (krvnim) sorodnikom: obsojen je bil kot krvoskrunec ♪
- krvoskrúnka -e ž (ȗ) ženska oblika od krvoskrunec: krvoskrunka in morilka ♪
- krvoskrúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na krvoskrunce ali krvoskrunstvo: krvoskrunska ljubezen / živeti v krvoskrunskem razmerju ♪
- krvoskrúnstvo -a s (ȗ) spolni odnosi med najožjima (krvnima) sorodnikoma: zagrešiti krvoskrunstvo; vzrok za krvoskrunstvo / živeti v krvoskrunstvu ♪
- nèoskrúnjen -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni oskrunjen: neoskrunjen spomenik / ekspr. lepota je ostala neoskrunjena / ekspr. neoskrunjena narava ♪
- nèoskrunljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ekspr. ki se ne sme oskruniti, onečastiti: neoskrunljive narodne svetinje ♪
- obrúnek -nka m (ȗ) knjiž. brazgotina: po rani mu je ostal obrunek; obrunek na obrazu / na glavi je imel obrunek, ker se je zadel ob mizni rob ♦ bot. listni obrunek mesto na steblu, mladiki, kjer je odpadel list ♪
- obrúnkast -a -o prid. (ȗ) knjiž. brazgotinast: obrunkast obraz; obrunkaste roke ♪
- oskrunítev -tve ž (ȋ) glagolnik od oskruniti: oskrunitev pokopališča / oskrunitev časti ♪
- oskrúniti -im dov. (ú ȗ) 1. storiti dejanje, s katerim se izrazi nespoštovanje do stvari, ki se jim navadno izkazuje spoštovanje: oskruniti cerkev, grob; oskruniti spomenik žrtvam fašizma; oskruniti trupla padlih 2. ekspr. povzročiti, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: oskruniti komu čast; to bi oskrunilo njeno dobro ime; oskruniti se z zločinom // povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: oskrunili so njene sanje; s to besedo je oskrunil njene spomine na moža ● ekspr. življenje ga še ni oskrunilo še je pošten, nepokvarjen; ekspr. vojaki so mu oskrunili ženo so spolno občevali z njo oskrúnjen -a -o: oskrunjena deklica; oskrunjeno svetišče; njihova čista srca so bila zdaj oskrunjena ♪
- oskrúnjati -am nedov. (ú) knjiž., redko skruniti: oskrunjati trupla / ne oskrunjaj spomina nanj ♪
- oskrúnjenec -nca m (ȗ) ekspr. kdor je oskrunjen: imel se je za oskrunjenca ♪
1 22 47 72 97 122 147 172 197 222