Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Roz (516-540)

516.      bráti  bêrem nedov., tudi beró; brál (á é) 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti // dojemati vsebino besedila: brati časopis, knjigo, pesmi; brati francosko; bral sem, da je predstava uspela; bral sem o železniški nesreči; to sem bral pri Cankarju, v knjigah / brati Župančiča njegove pesmi; star. brati na bukve / berem, berem, pa ne razumem; tam je stal, kakor beremo, velik grad; knjiga se lepo bere; na prvi strani se bere / brati otrokom pravljice 2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; brati gradbeni načrt / naučil sem se brati sledove 3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči; na nosu mu berem, da laže / brati misli; skrb se mu bere na obrazu // ugibati, napovedovati: brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani 4. nabirati, trgati: brati jagode; redko brati rože, smolo, suhljad; brati za svinje / čebele že berejo; čebele berejo na ajdi, ajdo / nar. vzhodno letos smo brali v lepem vremenu trgali (grozdje) ● publ. evropski (beri: zahodni) modernizem razumi; to je; brati mašo maševati; šalj. brati fantu levite, kozje molitvice oštevati ga; brati med vrsticami uganiti prikrito misel; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka ◊ rad. brati živo v mikrofon pri neposredni oddaji; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; tisk. brati korekture označevati napake, nastale pri stavljenju beróč -a -e: čudil se je, beroč njegovo najnovejšo knjigo; beroče občinstvo brán -a -o: Jurčič je bolj bran kot Mencinger; najbolj brana knjiga ♪
517.      bratomóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na oborožen spopad med pripadniki istega naroda ali sorodnih narodov: bratomorni boj; bratomorna vojna ♪
518.      bratomorílec  -lca [u̯c] m (ȋ) kdor umori brata: analizirati psiho bratomorilca // ekspr. kdor se udeleži oboroženega spopada med pripadniki istega naroda ali sorodnih narodov: izdajalci in bratomorilci ♪
519.      brenketáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) redko rožljati, žvenketati: dolgi meči so brenketali ob tlaku; brenketati s ključi ♪
520.      brénta  -e ž (ẹ̑) visoka lesena posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na hrbtu: nesti z grozdjem napolnjeno brento; težka brenta; debel ko brenta / ekspr. polokal ga je celo brento zelo veliko // slabš. debela ženska: kakšna brenta je! ♪
521.      brentáč  -a m (á) 1. kdor nosi brento: brentača sta odnašala grozdje 2. nar. zahodno manjša brenta: stresel je grozdje iz brentača v brento ♪
522.      bréskov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na breskev: rožnat breskov cvet; breskova koščica; nizka breskova drevesa / breskov kompot, liker / temna, breskova polt ♪
523.      bréskvica  -e ž (ẹ̑) 1. manjšalnica od breskev: njena lica so podobna breskvici 2. vrtn. vrtna rastlina z rdečkastimi cveti; balzaminka: dišalo je po rožmarinu in breskvici ♪
524.      brezatómski  -a -o prid. (ọ̑) ki je brez atomskega orožja: ustanoviti brezatomsko cono; brezatomsko področje ♪
525.      brezglàv  in brezgláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) 1. ekspr. ki ravna brez presoje, premisleka: nepremišljen in brezglav človek; brezglava množica / brezglava politika; vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo // ki izraža veliko zmedenost, zbeganost: brezglava naglica / obšla ga je brezglava groza; vsi so kot brezglavi begali sem ter tja 2. redko ki je brez glave: brezglavo truplo brezglávo prisl.: brezglavo bežati; brezglavo se je zaljubil ♪
526.      brezméjen  -jna -o prid. (ẹ̄) ki je brez meje: brezmejen prostor / brezmejno morje // ekspr. zelo velik ali dolgo trajajoč: lotila se ga je brezmejna groza; brezmejna ljubezen, žalost brezméjno prisl.: vsi so mu brezmejno zaupali; brezmejno vdan ♪
527.      brezmôčen  -čna -o prid. (ó) ki je brez moči: opotekel se je in brezmočen padel; bila je vsa drobna in brezmočna / brezmočna starost / brezmočen sanjač // ki vsebuje, izraža nemoč: brezmočen klic, smehljaj; škripal je z zobmi od brezmočne jeze brezmôčno prisl.: preklinjali so in brezmočno grozili; brezmočno je omahnil; roke so mu brezmočno visele ob telesu ♪
528.      breztéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je brez teže: prozorni in breztežni žarki // knjiž. zelo lahek: breztežen puh / njena breztežna in prozorna roka 2. breztežnosten: breztežni prostor / breztežno stanje ♪
529.      brízgati  -am nedov. (ȋ) 1. teči, iztekati v močnem curku: kri brizga iz žile / mleko je v glasnih curkih brizgalo v posodo; voda brizga iz cevi 2. hitro se razprševati: iskre brizgajo na vse strani; slap pada in kapljice brizgajo; pren., ekspr. domislice kar brizgajo iz njega 3. preh. v močnem curku izpuščati kaj tekočega: brizgati belež na steno; brizgati vodo v ogenj, sodavico v kozarec // z brizganjem močiti, vlažiti: brizgati goreče ostrešje ◊ teh. brizgati plastične mase pod pritiskom spravljati plastično maso v kalup za določen izdelek brizgajóč -a -e: na vse strani brizgajoča brozga; brizgajoče pene brízgan -a -o: brizgan omet ♦ gastr. brizgani krofi krofi iz testa, ki se brizga na pekač ♪
530.      brkljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. dajati si opravka z drobnimi deli: težkega dela ne zmore več, samo okoli hiše kaj brklja; brkljati po štedilniku, po vrtu 2. pog. brskati, stikati, šariti: brkljati po krožniku; zamišljeno brklja po omari; brkljati po torbici za ključi / kaj brkljaš tod? ♪
531.      brljúzga  -e ž (ȗ) redko plundra, brozga: sneg se je stajal v brljuzgo; blato in brljuzga / v čevljih mu žvrklja lepljiva brljuzga ♪
532.      brljúzgast  -a -o prid. (ȗ) brozgast: brljuzgasta cesta / brljuzgasta pijača ♪
533.      brljúzgati  -am nedov. (ȗ) ekspr. brozgati: brljuzgati po blatu, po vodi ♪
534.      brodolòm  -ôma m (ȍ ó) uničenje, potopitev ladje na morju: ladji grozi brodolom; brodolom ladje Tisa // knjiž., ekspr. velik in odločilen neuspeh, propad: v življenju je doživel brodolom; zakonski brodolom ♪
535.      brójanice  -nic ž mn. (ọ̑) zastar. rožni venec, molek: starka je molila na brojanice ♪
536.      bronovína  -e ž (í) zlitina bakra in drugih kovin; bron: stražne stolpe so prekrili z bronovino // izdelki iz brona: v dvorani je bilo polno orožja, zlatnine in bronovine; starinska bronovina ♪
537.      bŕr  medm. (ȓ) 1. izraža zoprnost, grozo, mraz: polže in žabe ješ, brr; brr, okostnjak; brrr, kakšen mraz 2. posnema šum, ropot: podrsaš avtomobilček in naredi brrr ♪
538.      brusíti ¹ in brúsiti -im nedov. (ȋ ú) 1. delati rezilo ostro: brusiti dleto, koso, nož, orodje; na suho brusiti / mačka brusi kremplje; miška si brusi zobe 2. z brusom obdelovati predmete: brusiti kamen, steklo; brusiti tlak; fino, grobo brusiti; ročno, strojno brusiti / brusiti z abrazivom / zobozdravnik brusi zob 3. drgniti ob kaj: purani brusijo s perutnicami po tleh / golob si brusi kljun ob kamen 4. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: debata brusi mnenja; brusiti okus občinstva ● ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. brusiti noge, pete hitro hoditi, teči; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati ◊ etn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa; lov. divji petelin brusi poje zaključni del svojega speva; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino brúšen -a -o: brušen diamant; brušeni kozarci; brušeno ogledalo; mojstrsko brušena proza ♪
539.      brzostrélec  -lca m (ẹ̑) vojak, ki strelja z brzostrelnim orožjem: brzostrelci so se pognali v boj ♪
540.      brzostrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) ki je za hitro streljanje: sliši se drdranje brzostrelnih topov; brzostrelna puška; brzostrelno orožje / obsipali so jih z brzostrelnimi svinčenkami ♪

   391 416 441 466 491 516 541 566 591 616