Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Roz (51-75)



  1.      róžnat  -a -o prid. (ọ̑) 1. podoben barvi mareličnega cveta, bledo rdeč: rožnat papir; rožnata svetloba; rožnate vrtnice; rožnato nebo; bledo, temno rožnat / dekle rožnatega obraza; rožnati dojenčkovi prsti / rožnata barva / od zadrege je postala rožnata je lahno zardela 2. ekspr. za človeka zelo ugoden, prijeten: takrat nismo bili v rožnatem položaju; to so rožnati upi; razmere niso rožnate / pesn. rožnate sanje // olepšan, optimističen: rožnato gledanje na kaj; sestavljati rožnata poročila ● ekspr. gledati kaj v rožnati luči, skozi rožnata očala lepše, kot je v resnici; ekspr. biti rožnate volje veselo razpoložen; dekle v rožnatem krilu rožastem róžnato prisl.: vse gleda, vidi rožnato; rožnato ožarjeni vrhovi / piše se narazen ali skupaj: rožnato bel ali rožnatobel; rožnato rdeč; rožnato zlat
  2.      róžnica  -e ž (ọ̑) 1. knjiž., redko (cvetlični) lonec: pelargonije v rožnicah 2. nar. zahodno praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren: to je bilo že po rožnici ◊ bot. rožnice lesnate in zelnate rastline z navadno dvojnim cvetnim odevalom in suhimi ali omesenelimi plodovi, Rosaceae
  3.      róžnica  tudi rožníca -e ž (ọ̑; í) zool. koščen izrastek na glavi, iz katerega zraste rog: rog in rožnica goveda
  4.      róžnik  -a m (ọ̑) 1. star. junij: bilo je sredi rožnika / (meseca) rožnika vse cvete 2. agr. boljši krompir domače sorte z rožnato lupino in belim ali rožnatim mesom: saditi rožnik / pozni, zgodnji rožnik
  5.      rožnína  -e ž () zastar. roževina, roženina: odrezati odvečno rožnino na kopitu
  6.      rožnobárven  -vna -o prid. () knjiž. rožnat: rožnobarvni oblaki
  7.      rožnolíčen  -čna -o prid. ( ) knjiž. ki ima rožnata lica: rožnolična deklica
  8.      rožnopŕst  -a -o prid. ( ) knjiž., v zvezi z zarja rožnat: opevati rožnoprsto zarjo
  9.      rožnopŕsten  -tna -o prid. () knjiž., v zvezi z zarja rožnat: verzi o rožnoprstni zarji
  10.      rožnovênski  -a -o prid. (ē) rel., v zvezah: rožnovenska nedelja prva nedelja v oktobru; rožnovenska pobožnost pobožnost, pri kateri se moli rožni venec, zlasti meseca oktobra
  11.      ágroživílstvo  -a s (-) dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem hrane, surovin rastlinskega in živalskega izvora: kmetijstvo, živinoreja in druge panoge agroživilstva
  12.      ambrózija  -e ž (ọ́) v grški mitologiji hrana, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo // knjiž., redko zelo dobra jed
  13.      ambrozijánski  -a -o prid. () rel. imenovan po milanskem škofu Ambroziju: ambrozijanski obred; ambrozijansko petje
  14.      ambrózijski  -a -o prid. (ọ́) knjiž. ki diši kot ambrozija: ambrozijske kapljice / čudovita ambrozijska noč
  15.      ántikorozíjski  -a -o prid. (-) metal. ki preprečuje korozijo: izdelovati antikorozijska sredstva v tekočem stanju / antikorozijska zlitina zlitina, odporna proti koroziji
  16.      ántikorozíven  -vna -o prid. (-) metal. antikorozijski: antikorozivna barva / antikorozivna zaščita
  17.      artêrioskleróza  -e ž (ē-ọ̑) poapnitev in otrdelost arterij: že nekaj let ga muči arterioskleroza
  18.      bravurózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko bravuren: bravurozna virtuoznost / bravurozna skladba / bravurozen napad na bojišču bravurózno prisl.: orkester je skladbo bravurozno izvajal
  19.      bravuróznost  -i ž (ọ̑) knjiž., redko spretnost, dovršenost: pevska in igralska bravuroznost
  20.      brózga  -e ž (ọ̑) 1. vodén, shojen sneg; plundra: blato in brozga; sneg se je stajal v brozgo; umazana brozga 2. zmes debelozrnate snovi in tekočine: gnojnična brozga / čeber češnjeve brozge za žganje ♦ agr. bordojska brozga škropivo iz modre galice in apna 3. ekspr. slaba pijača: piti brozgo; pren. literarna brozga 4. zastar. drhal, sodrga: V službo je jemal najgrje malopridneže, tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo (J. Trdina)
  21.      brózgalica  -e ž (ọ̑) redko plundra, brozga: brozgalica mu pronica v čevlje
  22.      brózganje  -a s (ọ̑) glagolnik od brozgati: brozganje po vodi
  23.      brózgast  -a -o prid. (ọ̑) poln plundre, brozge: ulice so brozgaste in blatne / ekspr. brozgasto vreme / ekspr. brozgasta pijača slaba
  24.      brózgati  -am nedov. (ọ̑) 1. hoditi po čem mokrem in udirajočem se: dolgo uro je brozgal po globokem močvirju; do kolen brozgati v snežnici 2. riti, mešati z rokami, z nogami: otroci, race brozgajo po mlakuži
  25.      ciróza  -e ž (ọ̑) med. bolezen zaradi skrčenja in otrditve notranjega organa: ciroza jeter

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA