Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Roz (316-340)



  1.      rigoróz  -a m (ọ̑) nekdaj izpit ob zaključku fakultete, zlasti pravne, s katerim dobi kandidat naslov doktor: pripravljati se na rigoroz / prvi, drugi, tretji rigorozžarg., šol. ustni izpit kot pogoj za pripustitev k zagovoru doktorske disertacije, ki ga mora opravljati kandidat brez magisterija; ustni doktorski izpit
  2.      rigorózen  -zna -o prid., rigoróznejši (ọ̑) knjiž. zelo strog, nepopustljiv: bil je preveč razumevajoč, da bi se strinjal s tem rigoroznim moralistom; biti rigorozen glede česa, v čem / zagovarjati nujnost rigoroznih ukrepov; rigorozno upoštevanje predpisov dosledno, natančno / ocenjevalni kriteriji so za to stopnjo preveč rigorozni / pri tem delu je potrebna rigorozna natančnost velika rigorózno prisl.: rigorozno presojati kaj
  3.      rigoróznost  -i ž (ọ̑) knjiž. zelo velika strogost, nepopustljivost: pritoževati se nad rigoroznostjo nekaterih profesorjev; očitati komu moralno rigoroznost
  4.      saharóza  -e ž (ọ̑) kem. disaharid, ki je zlasti v sladkorni pesi in sladkornem trsu: raztopina saharoze
  5.      sámosprožílec  -lca [tudi c] m (-) fot. priprava, s katero se avtomatično sproži zaklop v fotografskem aparatu
  6.      sámosprožílen  -lna -o prid. (-) ki se ob dotiku sproži sam: samosprožilna past
  7.      sedmerozvézdje  -a s (ẹ̑) knjiž. skupina sedmih zvezd: veliki voz se pesniško imenuje sedmerozvezdje
  8.      seróza  -e ž (ọ̑) anat. serozna mrena: prsna, trebušna seroza
  9.      serózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. podoben krvnemu serumu: serozna tekočina ♦ anat. serozna mrena ovojnica prsnih in trebušnih organov, ki izloča krvnemu serumu podobno tekočino
  10.      séveroséverozahòd  -óda m (ẹ̑-ẹ̑- ẹ̑-ẹ̑-ọ̄) smer na nebu ali zemlji med severom in severozahodom: reka teče proti severoseverozahodu
  11.      séverozahòd  -óda m (ẹ̑- ẹ̑-ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med severom in zahodom: gorovje se proti severozahodu znižuje 2. publ. severozahodni del kake geografske ali politične celote: severozahod države
  12.      séverozahóden  -dna -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na severozahod: preplezati severozahodni greben séverozahódno prisl.: severozahodno od glavnega mesta
  13.      severozahódnik  -a m (ọ̑) veter, ki piha s severozahoda: rahel severozahodnik
  14.      sideróza  -e ž (ọ̑) med. nabiranje delcev železa, kositra v tkivu, zlasti pljučnem: ugotoviti siderozo / pljučna sideroza
  15.      skleróza  -e ž (ọ̑) 1. bolezenska otrdelost tkiva ali kakega organa: zaradi skleroze postati okorel, pozabljiv / skleroza ledvic, ožilja ♦ med. multipla skleroza bolezen centralnega živčevja, pri kateri telo v presledkih hromi 2. ekspr. okorelost, neživljenjskost: duševna, idejna skleroza
  16.      sklerózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sklerozo: sklerozni proces / sklerozen človek sklerotičen
  17.      skrožíti  in skróžiti -im dov. ( ọ́) redko zaokrožiti: skrožiti konico / skrožiti ustnice v nasmeh
  18.      spróžanje  -a s (ọ́) glagolnik od sprožati, začeti: sprožanje orožja; priprava za sprožanje / sprožanje aktualnih vprašanj
  19.      spróžanje  tudi izpróžanje -a s (ọ́) glagolnik od sprožati, iztegovati: sprožanje prsta / sprožanje roke predse
  20.      spróžati  -am nedov. (ọ́) 1. delati, povzročati, da se kaj napeto upognjenega sprosti, zravna: sprožati s snegom pokrite veje 2. z dotikom, s sprostitvijo spravljati a) v delovanje: glasbeni avtomat sprožajo kovanci; sprožati alarmne naprave; polhi sprožajo pasti b) v gibanje, premikanje: sprožati hlode po drči 3. nav. ekspr. povzročati, da kaj nastaja, se začenja: sprožati nasprotovanja; živčna napetost lahko sproža bolezni / publ. take odločitve sprožajo vrsto vprašanj 4. ekspr. vzbujati, povzročati: glasba sproža v človeku različna čustva; igra je sprožala pri gledalcih smeh
  21.      spróžati  -am tudi izpróžati -am nedov. (ọ́) hitro iztegovati: sprožati prste // iztegovati sploh: sprožati noge, roke (predse)
  22.      spróženje  -a s (ọ́) glagolnik od sprožiti, začeti: sproženje puške; mehanizem za sproženje / sproženje sodnega postopka
  23.      sproževáti  -újem nedov.) redko sprožati, prožiti: sproževati orožje / sproževati nasprotovanja
  24.      sprožílec  -lca [tudi c] m () 1. vzvod mehanizma za sprožitev orožja: sprožilec se zaskoči; potegniti za sprožilec; sprožilec pri puški / dati prst na sprožilec 2. fot. priprava, s katero se sproži zaklop v fotografskem aparatu, filmski kameri: pritisniti na sprožilec / žični sprožilec 3. knjiž. kar povzroči, da kaj nastane, se začne: ta dogodek je bil sprožilec upora; notranji sprožilci njegovih dejanj
  25.      sprožílen  -lna -o prid. () 1. ki kaj sproži: sprožilni mehanizem / sprožilni gumb; sprožilna sila 2. knjiž. ki povzroči, začne kako dogajanje: sprožilni motiv drame ♦ lit. sprožilni moment dogodek, ki začne dejanje

   191 216 241 266 291 316 341 366 391 416  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA