Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Roz (276-300)


  1.      prirožljáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. rožljajoč priti: prirožljati z verigo / po cesti je prirožljal buldožer rožljajoč pripeljal ♪
  2.      prótikorozíjski  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) metal. ki preprečuje korozijo: protikorozijska sredstva / protikorozijska odpornost ♪
  3.      prótioróžje  -a s (ọ̑-ọ̑) voj. orožje za boj proti določenemu drugemu orožju: izdelati učinkovito protiorožje ♪
  4.      próza  -e ž (ọ̄) 1. lit. izrazna oblika, za katero je značilen navaden, ne po posebnih obrazcih urejen jezik: proza in verz / drama je pisana deloma v prozi / pesem v prozi 2. lit. literarno ustvarjanje v taki obliki, pripovedništvo: proza in poezija / utemeljitelj slovenske proze // dela v taki obliki: brati, pisati, prevajati prozo / esejistična, lirična, pripovedna, ritmizirana proza / nova zbirka krajših proz proznih del 3. knjiž., ekspr. vsakdanjost, navadnost: hotel je ubežati prozi svojega življenja / njun zakon je postal navadna proza ♪
  5.      prózahóden  -dna -o prid. (ọ̑-ọ̑) publ. ki je, se navdušuje za Zahod: prozahodna vlada / prozahodna miselnost ♪
  6.      prozáičen  -čna -o prid. (á) knjiž. vsakdanji, navaden: iz prozaičnega dovtipa je naredil veselo dogodivščino; prozaičen način življenja / ekspr. njegove pesmi so zelo prozaične, skoraj banalne ∙ ekspr. ne bodi tako prozaičen plehek, pust prozáično prisl.: prozaično misliti ♪
  7.      prozáičnost  -i ž (á) knjiž. lastnost, značilnost prozaičnega: prozaičnost in ozkost njihovega življenja; njena pisma so ga presenečala s svojo prozaičnostjo / pesnik se izgublja v prozaičnosti ♪
  8.      prozáik  -a m (á) 1. lit. kdor piše prozna dela, pripovednik: razvil se je v vidnega in plodovitega prozaika 2. ekspr. plehek, pust človek: ne bodi tak prozaik ♪
  9.      prozaíst  -a m (ȋ) kdor piše prozna dela, pripovednik: bil je pesnik, dramatik in prozaist; prozaisti povojnega obdobja ♪
  10.      prozaístika  -e ž (í) knjiž. proza: ta pisatelj sodi v vrh sodobne prozaistike / prozaistika mlajših avtorjev ♪
  11.      prozaizácija  -e ž (á) knjiž. pojav, da postane kaj prozaično, vsakdanje: prozaizacija pesniškega izraza ♪
  12.      prozelit  gl. proselit ♪
  13.      prózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prozo: prozni jezik, stil / izšla je nova prozna zbirka; prozno delo / prozni pisatelj ♪
  14.      prozódičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na prozodijo: prozodične značilnosti jezika / prozodična načela poezije / prozodična pravila ♪
  15.      prozodíja  -e ž (ȋ) lit. nauk o dolžini zlogov in o naglaševanju v verzu: pravila prozodije / prozodija protestantske pesmi ♪
  16.      prozóren  -rna -o prid., prozórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki prepušča svetlobo: prozoren lak, papir; tanka, prozorna tkanina; žuželka s prozornimi krili; posoda iz prozornega stekla; to blago je zelo prozorno / prozoren oblak / ekspr.: koža bolnikovega obraza je bila skoraj prozorna; njeni prstki, beli in prozorni, so zadrhteli // ekspr. jasen, zelo čist: prozorno nebo; tu je morje zelo prozorno / večer je bil tih in prozoren 2. ekspr. ki se da z lahkoto spregledati: tvoji nameni so prozorni prozórno prisl.: prozorno ga je pogledala ♪
  17.      prozórnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost prozornega: prozornost stekla, tkanine / ekspr. jutranja prozornost ♪
  18.      próžen  -žna -o prid., próžnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko: prožen les; prožne stene žil / njena koža je bila sveža in prožna 2. ki se da upogibati, pregibati: prožni sklepi; prožne kosti 3. lahkoten, gibčen: hodila je vzravnano in s prožnimi koraki / ekspr. je bistre glave in prožnega duha 4. ekspr. sposoben prilagajati se času, razmeram: prožni predpisi; prožna poslovna politika; prožno stališče / prožen človek človek, ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodi ● ekspr. on ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami; poljud. prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, strok. listna vzmet ◊ šport. prožna deska; prožna ponjava telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir próžno prisl.: prožno hoditi ♪
  19.      próženje  -a s (ọ́) glagolnik od prožiti: proženje pasti / daljinsko, ročno proženje / proženje plazov / otrokovo proženje roke k materi ♪
  20.      prožéti  -žmèm stil. -žámem dov., prožmì prožmíte in prožêmi prožemíte; prožél; nam. prožét in prožèt (ẹ́ ȅ, á) zastar. prepojiti: megle so vse prožele z mokroto / prožeti mladino z naprednimi idejami prežeti prožét -a -o: biti prožet z idejo humanizma ♪
  21.      prožílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) knjiž. sprožilec: vojak je položil prst na prožilec, pomeril in ustrelil / fotograf je pritisnil prožilec ♪
  22.      prožílen  -lna -o prid. (ȋ) ki kaj proži, sproža: prožilni mehanizem ♪
  23.      prožílnik  -a m (ȋ) teh. vzvod pisalnega stroja, s katerim se sproži premik voza v levo ♪
  24.      prožílo  -a s (í) knjiž. sprožilo: prožilo pri pasti / fotograf je pritisnil na prožilo / prislonil je puško k licu in dal prst na prožilo na sprožilec, na petelina / morda je pomanjkanje hrane prožilo selitvenega nagona ptic ♦ voj. vzvod za sprožitev udarne igle pri strelnem orožju ♪
  25.      prožína  -e ž (í) star. vzmet: iz žimnice so molele zarjavele prožine ♪

   151 176 201 226 251 276 301 326 351 376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA