Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Roz (251-275)


  1.      ostrozób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima ostre zobe: ostrozobi psi, zajci / ostrozobi gorski grebeni ∙ knjiž., ekspr. ostrozoba zloba velika, huda ♪
  2.      ostróžen  -a -o prid. (ọ̑) ki ima (nadete) ostroge: ostroženi škornji ♦ bot. ostroženi venčni listi listi, ki se podaljšujejo v ostrogo ♪
  3.      ostróžen  -žna -o (ọ̑) pridevnik od ostroga: ostrožno kolesce ♪
  4.      ostróžnica  -e ž (ọ̑) nar. robida, robidnica: nabirati ostrožnice; črne ostrožnice / ob poti se razraščajo ostrožnice ♪
  5.      ostróžnik  -a m (ọ̑) bot. rastlina z raznobarvnimi cveti, katerih listi so podaljšani v ostrogo, Delphinium: gojiti ostrožnike / poljski ostrožnik ♪
  6.      pákróžen  -žna -o prid. (ȃ-ọ̑) knjiž., redko eliptičen, elipsast: pakrožna pot zemlje okrog sonca ♪
  7.      párožek  -žka m (á) lov. izrastek na rogu: srnjaku je zrasel nov parožek ♪
  8.      párožnica  in paróžnica -e ž (á; ọ̑) bot. preslici podobna zelena alga, ki raste v čistih stoječih vodah, Chara ♪
  9.      piróžek  tudi pírožek -žka m (ọ̑; ȋ) manjšalnica od pirog: speči pirožke; pirožki z mesnim nadevom ♪
  10.      pogrozíti  -ím dov., pogrózil; pogrožèn (ȋ í) zagroziti: le počakaj, mu je pogrozila; pogrozil mu je s palico, stisnjeno pestjo ♪
  11.      pólkróžec  -žca [u̯k] m (ọ̑-ọ̑) manjšalnica od polkrog: temni kvadrati so obdani z belimi polkrožci // lingv. temu podobno grafično znamenje za označevanje izgovarjave: padajoča intonacija je označena s polkrožcem ♪
  12.      pólkróžen  -žna -o [u̯k] prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na polkrog: polkrožen obok; polkrožno okno / polkrožna črta / stavba polkrožne oblike ♦ anat. polkrožni kanali trije kanali v obliki polkrogov v notranjem ušesu s čutnicami za zaznavanje položaja glave pólkróžno prisl.: polkrožno postaviti predmete ♪
  13.      pólkróžnica  -e [u̯k] ž (ọ̑-ọ̑) geom. vsak od dveh delov krožnice, razdeljene s premerom: narisati polkrožnico / velika polkrožnica nad veliko osjo elipse ● knjiž., redko obala predstavlja nekoliko sploščeno polkrožnico polkrog ♪
  14.      pólprozóren  -rna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ọ́ ọ̑-ọ̄) ki ni popolnoma prozoren: masten papir, motno steklo in druge polprozorne snovi / polprozorna tančica / ljudi okoli sebe je videl v polprozorni megli ● ekspr. njen polprozorni obraz je bil miren precej bledi ♪
  15.      porózen  -zna -o prid. (ọ̑) ki je iz snovi z veliko majhnih luknjic, votlinic: porozen kamen; porozne kosti / tla so postala zelo porozna luknjičava / porozna snov // prepusten za vodo, zrak: porozen pesek; cvetlični lonček mora biti porozen / tekočina prehaja skozi porozno opno ♪
  16.      poróznost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost poroznega: poroznost kamnin / poroznost tal luknjičavost / velika poroznost tekstilnih vlaken ♪
  17.      poroženéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati rožen: gornja plast kože poroženi poroženèl in poroženél -éla -o: poroženele celice; poroženela koža ♦ anat. poroženela povrhnjica ♪
  18.      porožljáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas rožljati: porožljati s ključi, verigo ♪
  19.      porožljávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih rožljati: porožljavati s ključi / ob sunkih so porožljavali krožniki v omari / na prsih mu je porožljavala srebrna verižica ♪
  20.      postróžiti  -im, tudi postrožíti in postróžiti -im dov. (ọ̄ ọ̑; ȋ ọ̄ ọ̑) narediti (bolj) strogo: postrožiti kazen, kontrolo, kriterije / postrožiti pogoje za sprejem ♪
  21.      predrožíti  -ím dov., predróžil (ȋ í) 1. star. prepeljati (čez reko), potiskaje plovilo z drogom: predrožiti popotnike 2. knjiž. prepeljati (čez reko) sploh: brodnik jih je predrožil na drugi breg; predrožila sta se čez Dravo ♪
  22.      pregrôzen  -zna -o prid. (ȏ) 1. preveč grozen: novica je bila pregrozna, da bi jo lahko povedal materi 2. ekspr. grozen: videl je pregrozne prikazni / pregrozno maščevanje ♪
  23.      premoróžec  -žca m (ọ̑) pal. izumrli glavonožec z ravno lupino ♪
  24.      prepróžen  -žna -o (ọ̑) pridevnik od preproga: navadne preprožne mere ♪
  25.      prikrožíti  in prikróžiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. krožeč priti: satelit je prikrožil okrog zemlje / ekspr. jata rac je prikrožila nad jezero / ekspr. cigareta je spet prikrožila do prvega kadilca 2. zastar. prikrojiti, prirediti: Slovani so prikrožili stara imena rek, naselij po svoje ♪

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA