Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Roz (1.466-1.490)



  1.      nabóžen  -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na versko življenje: cerkveno društvo z nabožnimi nalogami / nabožni pisatelji; rožni venci, svetinjice in drugi nabožni predmeti / nabožne slike; knjige nabožne vsebine
  2.      nabráti  -bêrem dov., stil. naberó; nabrál (á é) 1. z rokami dati, spraviti kam več posameznih stvari: otrok je nabral kamenčke na kup; nabrati butaro dračja / nabrali so pet vreč krompirja // s trganjem priti do določene količine česa: nabrati veliko grozdja, jagod; nabral je šopek planik; čez poletje si nabere zdravilnih zelišč / letos so čebele malo nabrale 2. biti uspešen a) v prizadevanju, da pride kam določena količina česa: za ponesrečence so nabrali veliko denarja in oblek / nabral je precej pripovedk zbral b) v pridobivanju koga za kako dejanje, dejavnost: za izvedbo svojega naklepa je nabral deset ljudi; za krvodajalsko akcijo so nabrali precej prostovoljcev / poverjenik nabere vsako leto nekaj novih naročnikov 3. narediti gube, navadno drobnejše: nabrati blago, zavese; na drobno nabrati / nabrati čelo v gube ∙ ustnice so se ji nabrale na jok dobile so take gube, poteze kot pri joku 4. spraviti, pritrditi drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na kaj, navadno na vrvico, žico: koralde si je na novo nabrala / nabrati gumbe na vrvico nabráti se priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: za jezom se ob deževju nabere polno vode; nabralo se je ljudi, da niso imeli kam sesti; v blagajni se je nabralo precej denarja / na šipi so se nabrale kapljice vode; pren., ekspr. v srcu se mu je nabrala grenkoba, jeza ● pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; ekspr. spotoma se je nabrala novic jih je veliko slišala, izvedela; ekspr. takrat se je nabral strahu zelo ga je bilo strah nabráti si ekspr. dobiti, pridobiti si: tam si je nabral veliko denarja; nabrati si izkušenj, znanja; v prvem polletju si je nabrala precej slabih ocen ∙ publ. zbor si je na turneji nabral lepih lovorik je imel velike uspehe; ekspr. na dopustu si je nabral novih moči se je odpočil, okrepil nabrán -a -o: ves nabrani denar je zapravil; nabrani rokavi; sveže nabrane borovnice; nabrane zavese
  3.      nacík  -a m () knjiž., redko nadih: cvet z rožnatim nacikom / njegove besede imajo posmehljiv nacik prizvok
  4.      načêlnik  -a m () 1. uslužbenec, ki vodi kak oddelek, zlasti v javni upravi: določiti, imenovati načelnika; načelnik odseka za finance / načelnik oddelka, sekcije / postajni načelnik šef postaje // kdor vodi kako društvo, organizacijo: postal je načelnik gorske reševalne službe; načelnik zadruge / načelnik Gasilske zveze / nekdaj načelnik telovadnega društva 2. nekdaj predstojnik kake upravne enote: občinski, okrožni načelnik / okrajni ali sreski načelnik v stari Jugoslaviji predstojnik političnega okraja 3. nekdaj vodja, poveljnik: rodovni načelnik / načelnik financarjev ◊ voj. načelnik štaba oficir, ki vodi, usklajuje delo štaba; zgod. načelnik Narodne straže
  5.      načêlstvo  -a s () 1. urad načelnika: uradniki načelstva / pritožba na načelstvo / nekdaj občinsko, okrožno načelstvo / v stari Jugoslaviji okrajno ali sresko načelstvo / trg pred načelstvom je bil poln ljudi pred poslopjem tega urada 2. naslov, dejavnost načelnikov; načelništvo: odkloniti, sprejeti načelstvo 3. star. vodstvo: načelstvo društva sestavljajo načelnik in trije odborniki
  6.      načéti  -čnèm dov., načél; nam. načét in načèt (ẹ́ ) 1. odvzeti del od celote: načeti hlebec sira, jabolko / načeti prihranke 2. povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: dleto je načela rja; voda in mraz sta načela zid; pren., ekspr. starost ga je že načela 3. z oslabljenim pomenom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: načel je pogovor s sopotnikom; načeti vprašanje razorožitve načét -a -o: načet hlebec; nadaljevati načeti pogovor; moralno načet človek; od gnilobe načeti zobje
  7.      načíčkati  -am dov. () slabš. olepšati, nalepotičiti: deklico so preveč načičkale; ženske so se načičkale kot za praznik / za ples se je naličkala in načičkala / načičkati dvorano z rožami okrasiti načíčkan -a -o: neokusno načičkana ženska; baročno načičkano stanovanje ∙ ekspr. ima načičkane kodre drobno, gosto navite
  8.      nad  predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka nád- () 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: nad naše kraje doteka hladen zrak; balon se je dvignil nad oblake; skloniti se nad otroka / obesek za nad vrata / zavihati rokave do nad komolca; pren. hotel se je vzdigniti nad druge; nesreča pride nadme 2. za izražanje premikanja, usmerjenosti s sovražnim namenom: iti z gorjačo nad koga; iti nad petelina; planiti nad sovražnika; elipt. ne upa se nadenj 3. za izražanje presežene mere: plačati je moral nad tri tisoč dinarjev; tehta nad sto kilogramov; gore, visoke nad dva tisoč metrov / star nad trideset let; čakati nad dve uri // ekspr. za izražanje visoke stopnje: ni ga hinavca nad njega II. z orodnikom 1. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik: letalo kroži nad mestom; sklanjati se nad načrti; nad Slovenijo je visok zračni pritisk // za izražanje višjega položaja v bližini česa: obrvni lok nad očmi; noga nad kolenom / voda nad jezom; tik nad studencem / Šentvid nad Ljubljano; pren. stati visoko nad strankarskimi prepiri // za izražanje nadrejenosti: gospodovati, vladati nad kom; imeti predstojnike nad seboj; poveljstvo nad četo / zmaga nad fašizmom; pren. grad gospoduje nad dolino 2. za izražanje presežene mere: proizvodnja je nad republiškim povprečjem; prodaja se nad resnično vrednostjo // ekspr. za izražanje visoke stopnje: skopuh nad skopuhi 3. za izražanje področja (duševne) dejavnosti: zmotiti se nad prijateljem; maščevati se nad sovražnikom; zamisliti se nad vsebino romana; pregled nad položajem / rohneti, vpiti nad kom 4. za izražanje vzroka za čustveno stanje: jokati, vzdihovati nad kom; uživati nad nesrečo bližnjega; zgražati se nad nedostojnim početjem; veselje nad dogodkom; razočaranje nad kom ● ekspr. pameten nad svoja leta bolj, kakor bi se pričakovalo glede na njegovo starost; pog. zmerom je nad menoj me nadleguje s svojimi predlogi, zahtevami; pog. vsak ima kaj nad seboj skrbi, težave, slabo vest zaradi česa; ekspr. čast domovine mu je nad vse bolj pomembna kot vse drugo; prim. nadvse
  9.      nadahníti  in nadáhniti -em dov. ( á) 1. dati čemu rahel barvni odtenek: rdečica je nadahnila njegovo lice / nebo se škrlatno nadahne 2. knjiž. rahlo zvočno ali čustveno obarvati: besede je nadahnil s škodoželjnostjo / od časa do časa nadahne njen obraz posebna milina 3. povzročiti, vzbuditi v kom kaj; navdahniti: uspeh ga je nadahnil z optimizmom / nadahnila mu je poguma dala nadáhnjen -a -o 1. deležnik od nadahniti: rožnato nadahnjen cvet; z rdečico nadahnjen obraz; s posmehom nadahnjene besede 2. knjiž. navdahnjen: nadahnjen z upanjem
  10.      nadálje  prisl. (ā) knjiž. 1. izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja; naprej: lahko bi še nadalje študiral / kaj sta se nadalje pogovarjala, ne vem potem, kasneje / za nadalje se dogovorite sami 2. v bodoče, v prihodnje: država bo nadalje kupovala samo lahko orožje 3. v vezniški rabi, pri naštevanju izraža obstajanje česa poleg že povedanega; dalje, potem: številno uradništvo, nadalje oblast v rokah posameznikov, vse to je oviralo razvoj / publ. nadalje so govorili še o kulturnih stikih razen tega
  11.      nadéti  -dénem dov., nadêni nadeníte (ẹ́) 1. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: nadeti konju ostroge, uzdo / knjiž.: paznik mu je nadel lisice nataknil; na glavo so ji nadeli venček iz rož dali, položili; nadel si je masko; nadel si je najboljšo obleko oblekel je; pren., knjiž. nadel si je krinko poštenega človeka // knjiž. naložiti: na krožnik si je nadel precej mesa; vso prtljago so nadeli na osla / nadeli so dva voza sena 2. gastr. narediti, pripraviti jed z nadevom: nadeti telečja prsa nadét -a -o: nadeta maska; visoko nadet voz
  12.      nadévati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ́) 1. delati, da pride kaj na določeno mesto: nadevati konju sedlo, uzdo; vitez si je nadeval oklep in šlem / orožniki so ujetnikom nadevali lisice natikali; pren., knjiž. nadeva si krinko učenosti // knjiž. nalágati: nadevati jed na krožnik / nadevati seno na voz 2. nedov. in dov., gastr. delati, pripravljati jed z nadevom: nadevati jajce, papriko; palačinke nadevamo pred serviranjem // dajati, nalagati živilo v plasteh: zmes nadevamo v pekač in damo v pečico ● star. nadeval ga je z gorjačo tepel, pretepal; star. nadeva ga z grdimi besedami ošteva, zmerja nadévati se knjiž., ekspr. naglo, pohlepno jesti: otroci so se nadevali s potico ∙ ekspr. vsak dan se nadeva v gostilni veliko pije (alkoholne pijače) nadévan -a -o: nadevana paprika; nadevana jajčka; s skuto nadevani štruklji
  13.      nadíh  -a m () knjiž. 1. rahel barvni odtenek: sencam je dal slikar moder nadih; listje že dobiva rdeč nadih; cvet z rožnatim nadihom; na licih je imela nadih rdečice / vlažen nadih na šipah 2. rahla zvočna ali čustvena obarvanost: oddaljenost je dajala melodiji otožen nadih; njegove besede so imele posmehljiv nadih / s takimi dodatki dajemo oblekam modni nadih poudarek; afera je dobila političen nadih prizvok / z oslabljenim pomenom: pogledala ga je z nadihom groze; v njegovem glasu je bilo opaziti nadih škodoželjnosti
  14.      nadléga  -e ž (ẹ̑) 1. navadno v zvezi delati nadlego, biti v nadlego, za nadlego s prisotnostjo, z zahtevami povzročati, da kdo ne more opravljati svojih nalog ali da jih opravlja težje, počasneje: dela jim nadlego; ne bo jim v nadlego; ekspr. samo za nadlego je pri hiši / pooseb., slabš. že spet je tu ta nadlega ∙ to delo ji je v nadlego ga ne opravlja rada; starost mu je v nadlego staranje mu povzroča neprijetnosti, težave; ekspr. danes je sam sebi v nadlego je slabe volje, nerazpoložen 2. star. neprijetnost, težava: orožniki so jim delali hude nadlege / brez nadlege so prišli mimo straž
  15.      nàdpreglèd  -éda m (- -ẹ́) zdravstvena in administrativna kontrola bolnika, pri kateri se ugotavlja upravičenost do nadaljnjega bolniškega staleža: pri nadpregledu so mu podaljšali bolniški dopust še za en mesec // v stari Avstriji pregled pri zdravniku specialistu glede na ugotovitev naborne komisije: pri nadpregledu je bil določen za službo brez orožja
  16.      nadúhati se  -am se dov.) zadovoljiti svojo potrebo, željo po duhanju: ni se mogla naduhati omamnega vonja rož
  17.      naênkrat  stil. naenkràt prisl. (é; ) 1. izraža trenutnost: naenkrat je bil čisto siv od prahu / zdaj je bilo naenkrat dovolj kruha pri hiši / ekspr. kar naenkrat zasliši grozen krik // izraža nepričakovanost: naenkrat, da sam ni vedel kako, se je znašel pred tovornjakom; naenkrat je začel govoriti popolnoma drugače 2. izraža istočasnost: prišli sta obe naenkrat; učenci so odgovorili vsi naenkrat / preskakuje po tri stopnice naenkrat hkrati
  18.      nágelj  -na [gǝl] m (á) okrasna rastlina z nasprotno stoječimi listi in dišečimi belimi, rdečimi, rumenimi, pisanimi cveti: na oknih so cveteli nageljni; gojiti, zalivati nageljne; odtrgal je nagelj in si ga zataknil v gumbnico; beli, rdeči nageljni / šopek nageljnov / gorenjski nagelj z razvejenim visečim steblom in živo rdečimi cveti; vrtni nagelj // poljud., v zvezi turški nagelj okrasna rastlina z rdečimi ali belkastimi cveti v gostih socvetjih, strok. brkati nagelj: vrtnice in turški nageljni ◊ bot. brkati nagelj okrasna rastlina z rdečimi ali belkastimi cveti v gostih socvetjih, Dianthus barbatus; navadni nagelj okrasna rastlina z maloštevilnimi rožnatimi ali škrlatnimi cveti v socvetjih, Dianthus carthusianorum; vrtn. šabo nagelj vrtni nagelj z velikimi, živobarvnimi cveti
  19.      naglàs  -ása m ( á) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini: naglas je na zadnjem zlogu; naglas se v rodilniku premakne; mesto naglasa / premični, stalni naglas / besedni naglas; stavčni naglas stavčni poudareklingv. dinamični ali ekspiratorni naglas izstopanje glasu po jakosti nasproti soseščini; tonemski naglas izstopanje glasu po pomensko razločevalnem tonskem poteku nasproti soseščini // grafično znamenje za označevanje tega: napisati, postaviti naglas; naglas v obliki poševne črtice 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govoriti z dolenjskim naglasom; angleščina s francoskim, tujim naglasom // s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža vsebino, kot jo določa prilastek: vprašati z ironičnim, trdim naglasom 3. knjiž., s prilastkom kar sploh izstopa iz okolja: slike z ekspresionističnim naglasom; proza brez individualnega naglasa
  20.      naglávka  -e ž () bot. rastlina z belimi ali rožnatimi cveti v klasih, Cephalanthera: dolgolistna, rdeča naglavka
  21.      nagnítost  -i ž () lastnost, značilnost nagnitega: nagnitost grozdja, zelenjave / ekspr. nagnitost carskega režima; njegova zahrbtnost in notranja nagnitost
  22.      nagnòj  -ôja in nagnój -a m ( ó; ọ̑) bot. grm ali drevo z rumenimi metuljastimi cveti v grozdih, Laburnum: nagnoj je že vzcvetel; vejica nagnoja
  23.      nagósto  in na gósto prisl. (ọ̑) izraža razvrščenost v majhnih medsebojnih presledkih: tam stojijo hiše bolj nagosto; nagosto posajene rože / nagosto popisana stran stran, na kateri so besede, vrste tesno skupaj; z zvezdami nagosto posuto nebo / dež pada nagosto; krogle so švigale zelo nagosto ∙ nar. nagosto odhajati od doma pogosto // izraža razvrščanje v majhnih medsebojnih presledkih: nagosto saditi; žito nagosto sejati / nagosto popisati list
  24.      nagrníti  in nagŕniti -em dov. ( ŕ) nar. nagrebsti, nasuti: nagrni še malo zemlje k roži / nagrnila je skledo fižola z mize nagrníti se in nagŕniti se knjiž. zgrniti se: vsi so se nagrnili na prvo predstavo; nagrniti se k vratom
  25.      nagróbnica  -e ž (ọ̑) 1. knjiž. žalostinka: vojaki so umrlemu zapeli nagrobnico ∙ star. ko je duhovnik govoril nagrobnico, so ženske zajokale nagrobni govor 2. redko roža, rastlina, s katero se krasi grob: na grobovih so odcvetele nagrobnice

   1.341 1.366 1.391 1.416 1.441 1.466 1.491 1.516 1.541 1.566  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA