Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rov (78-102)

78.      ceróvje  -a s (ọ̑) cerov gozd: mlado cerovje ♪
79.      cigárovec  -vca m (ȃ) vrtn. okrasno drevo z velikimi srčastimi listi in tankimi, cigaram podobnimi plodovi, Catalpa bignonioides: v parku rastejo tudi cigarovci ♪
80.      cinóbrov  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na cinober: cinobrova ruda / cinobrova barva cinóbrovo prisl.: cinobrovo rdeči žarki zahajajočega sonca ♪
81.      cúkrov  -a -o prid. (ú) pog. sladkoren: piti cukrovo raztopino ♪
82.      cúkrovka  -e ž (ú) pog. sladkorna bolezen: napadla ga je cukrovka ♪
83.      čaróven  -vna -o prid. (ọ̄) po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč: čarovni obeski; čarovne besede; čarovna palica, pijača / čarovna moč piščalke / čarovno dejanje ♪
84.      čarovít  -a -o prid. (ȋ) zastar. izredno privlačen, očarljiv: njeni čaroviti pogledi ♪
85.      čarovítost  -i ž (ȋ) zastar. izredna privlačnost, očarljivost: čarovitost njegovega kramljanja ♪
86.      čaróvnica  -e ž (ọ̑) 1. po ljudskem verovanju ženska, ki čara: čarovnice delajo točo; verjeti v čarovnice; pren. črnooka mala čarovnica ∙ publ. lov na čarovnice fanatično preganjanje nasprotne ideologije in njenih pristašev 2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: stara čarovnica je začela vpiti name ♪
87.      čarovníja  -e ž (ȋ) nav. mn. 1. po ljudskem verovanju čarovno dejanje: čarovnica je uganjala čarovnije s palico 2. rokohitrska spretnost: zabaval nas je s svojimi čarovnijami in umetnijami ♪
88.      čaróvnik  -a m (ọ̑) 1. po ljudskem verovanju kdor čara: čarovnik iz devete dežele; pren. v šahu je pravi čarovnik 2. kdor z rokohitrsko spretnostjo in nenavadnimi dejanji zabava gledalce: v cirkusu nastopa tudi čarovnik ♪
89.      čaróvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na čarovnike ali čaranje: čarovniški obred / čarovniški proces ♪
90.      čaróvništvo  -a s (ọ̑) po ljudskem verovanju dejavnost čarovnikov: obtožili so jo čarovništva ♪
91.      čeróvje  -a s (ọ̑) redko več čeri: divje, razjedeno čerovje ♪
92.      četverovoglàt  -áta -o prid. (ȁ ā) star. štirioglat ♪
93.      četverovpréga  -e ž (ẹ̑) vprega s štirimi živalmi: vozil se je v razkošni četverovpregi / voditi četverovprego štiri v voz vprežene živali ♪
94.      četverovpréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na četverovprego; štirivprežen: četverovprežni konji / četverovprežna kočija ♪
95.      četverovpréžnik  -a m (ẹ̑) voz, v katerega se vpregajo štiri živali ♪
96.      četverovŕsten  -tna -o prid. (ȓ) agr., v zvezi četverovrstni ječmen ječmen, v katerem so zrna navidezno v štirih vrstah; štirivrstnik ♪
97.      daroválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj daruje, podari: zahvaljujemo se darovalcem vencev in cvetja; darovalec krvi krvodajalec; seznam darovalcev / darovalec posestva je zapisan v samostanski kroniki ♪
98.      daroválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki kaj daruje, podari: bogata darovalka ♪
99.      daroválnik  -a m (ȃ) zastar. žrtvenik: položiti dar na darovalnik ♪
100.      darovánje  -a s (ȃ) glagolnik od darovati: zahvalimo se za darovanje cvetja ♦ etn. darovanje izročanje darov ženinu in nevesti ob poroki; rel. darovanje del maše, ko duhovnik daruje Bogu kruh in vino; cerkveno darovanje dajanje denarja za cerkvene potrebe, včasih v zvezi s sprevodom vernikov okoli oltarja ♪
101.      darovánjski  -a -o (ȃ) rel. pridevnik od darovanje: darovanjski spev ♪
102.      darovátelj  -a m (ȃ) darovalec: velikodušen darovatelj ♪

   1 3 28 53 78 103 128 153 178 203