Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rov (303-327)


  1.      posuróviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, povzročiti, da postane kdo surov, grob: pijančevanje ga je posurovilo ♪
  2.      pòzavaroválen  -lna -o prid. (ȍ-ȃ) nanašajoč se na pozavarovanje: pozavarovalni pogoji; pozavarovalna pogodba ♪
  3.      pòzavarovánje  tudi pòzavárovanje -a s (ȍ-ȃ; ȍ-á) glagolnik od pozavarovati: pozavarovanje ladje; sporazum o pozavarovanju ♪
  4.      pòzavarováti  -újem tudi pòzavárovati -ujem dov. (ȍ-á ȍ-ȗ; ȍ-á) ekon. zavarovati prevzete obveznosti zavarovalnice pri drugi zavarovalnici: pozavarovati ladjo ♪
  5.      prekròv  -ôva m (ȍ ó) knjiž. kar se rabi za prekrivanje, zavarovanje: pokriti toplo gredo še z dodatnimi prekrovi; prekrov iz listja, smrečja; prekrov za solato ♪
  6.      presuròv  -óva -o prid. (ȍ ọ̑) preveč surov, preveč grob: presurov človek; biti presurov do koga / to je presurov dovtip; presurove navade presuróvo prisl.: presurovo ravnati s kom ♪
  7.      prevetroválen  -lna -o prid. (ȃ) prezračevalen: prevetrovalna odprtina / prevetrovalna naprava ♪
  8.      prevetrovánje  -a s (ȃ) prezračevanje: prevetrovanje hlevov, kleti; naprave za prevetrovanje ♪
  9.      prevetrováti  -újem nedov. (á ȗ) prezračevati: prevetrovati klet / prevetrovati oblačila ♪
  10.      priostrováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati bolj ostro, koničasto: priostrovati konico svinčnika; priostrovati z nožem 2. nav. ekspr. večati, krepiti: vprašanje beguncev priostruje nasprotje med državama ♪
  11.      privarováti  -újem in privárovati -ujem dov. (á ȗ; á) zastar. privarčevati, prihraniti: privarovala je precej denarja ♪
  12.      prótilútrovski  -a -o prid. (ọ̑-ú) nav. ekspr. ki je proti Lutru ali protestantizmu: protilutrovska smer / protilutrovski odloki ♪
  13.      próva  -e ž (ọ̑) žarg., navt. sprednji del ladje, čolna; premec: stati na provi ♪
  14.      provála  -e ž (ȃ) žarg., polit., pred 1945 policijsko odkritje enote, članov tajne organizacije, navadno zaradi izdaje: po njegovi aretaciji so se v mestni partijski organizaciji bali provale ● zastar. provale Turkov na slovensko ozemlje vdori, vpadi ♪
  15.      provansálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Provansalce ali Provanso: provansalski jezik / provansalski pesnik ♪
  16.      provansálščina  -e ž (ȃ) provansalski jezik: študij provansalščine ♪
  17.      provedítor  -ja m (ȋ) v beneški republiki pokrajinski namestnik: bil je imenovan za proveditorja ♪
  18.      proveniénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. izvor: raziskovati provenienco ameriškega prebivalstva / ugotoviti provenienco vina / ti pisatelji so po provenienci iz obrobnih pokrajin ♪
  19.      proveniénčen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od provenienca: raziskovati provenienčno sestavo mestnega prebivalstva ♪
  20.      proviánt  -a m (ā) raba peša hrana za na pot, zlasti za kako skupino, vojake: članom odprave, vojakom razdeliti proviant; napolniti nahrbtnik s proviantom; voz s proviantom in municijo // hrana, živež sploh, zlasti za kako skupino, vojake: pripeljati proviant za partizansko bolnišnico ♪
  21.      proviánten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na proviant: proviantno skladišče ♦ voj. proviantni oficir v stari Avstriji intendantski oficir ♪
  22.      providenciálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko previdnosten: providencialno dejanje ♪
  23.      providúr  -ja m (ū) v Dalmaciji in Istri, nekdaj pokrajinski namestnik: postaviti palačo za providurja / beneški providur ♪
  24.      provínca  -e ž (ȋ) 1. področje zunaj večjih mest; podeželje: ljudje iz glavnega mesta in iz province; naveličal se je življenja v provinci / v romanu prikazuje moralo province v provinci živečih ljudi 2. ekspr. področje, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: odpravljati pojem province / nismo več kulturna provinca 3. v nekaterih državah višja upravna enota; pokrajina: ustanoviti provinco; glavno mesto province; dežela je razdeljena na province // pri starih Rimljanih višja upravna enota na ozemljih zunaj Italije: province pod upravo senata ◊ rel. provinca skupnost samostanov istega reda na kakem ozemlju; zgod. Ilirske province upravna enota v času francoske okupacije, ki je zajemala del slovenskega in hrvatskega ozemlja ♪
  25.      provinciál  -a m (ȃ) 1. rel. predstojnik (samostanske) province: frančiškanski, kapucinski provincial 2. zastar. podeželan: meščani in provinciali ♪

   178 203 228 253 278 303 328 353 378 403  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA