Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rot (751-775)
- búča -e ž (ú) 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad: buče jesti, saditi, sekati; votla, zrela buča; navadna buča ali tikva 2. trebušasta posoda: buča vina je romala iz roke v roko; srebniti iz buče; buča z vodo ♦ elektr. buča steklen senčnik v obliki krogle; fiz. Heronova buča posoda, iz katere pod pritiskom plina brizga tekočina; kem. destilacijska, merilna buča 3. pog., ekspr. glava: mahniti, usekati po buči / ima prazno, trdo bučo / ti si pa buča prebrisan, zvit človek; zvita buča; buča ribniška ● pog., ekspr. ohladiti buče puntarjem ukrotiti jih; pog., ekspr. prinesti celo bučo domov nepoškodovan priti iz tepeža, boja; pog., ekspr. dobiti jo po buči biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan ♪
- búrja -e ž (ú) 1. močen severovzhodni veter: burja brije, piha, vleče, se zaganja; burja piska, žvižga; burja prepiha do kosti, razpiha oblake; mrzla, ostra burja; planil je v sobo kot burja / okno je obrnjeno proti burji / kraška burja; pren. burja življenja 2. ekspr. razburjenje, vznemirjenje: kaj mu je, da je s tako burjo odšel; izjava je povzročila dosti burje 3. ekspr. vihrav človek: ne bodi burja; burja burjasta 4. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč ♪
- buržúj -a m (ȗ) pripadnik buržoazije: nasprotja med delavci in buržuji; živijo kot buržuji // nav. slabš. premožen, brezskrbno živeč človek: mercedes imajo, buržuji / kot psovka prekleti buržuj ♪
- cámera obscúra cámere obscúre [kamera obskura] ž (ȃ-ȗ) fiz. zaprt prostor, v katerega prihajajo žarki skozi majhno odprtino in napravijo sliko na nasprotni steni: napraviti poskus s camero obscuro ♪
- cankarjánec -nca m (ȃ) lit. kdor v svojem literarnem ustvarjanju posnema Cankarja: boj proti cankarjancem ♪
- cefízelj -zlja m (í) pog., ekspr. zelo majhen človek: tak cefizelj, pa so ga komaj ukrotili ♪
- celibát -a m (ȃ) obvezna neoženjenost, zlasti duhovnikov nekaterih veroizpovedi, brezženstvo: protestantizem je odpravil celibat; zagovorniki in nasprotniki celibata / duhovniški celibat ♪
- celulítis -a m (ȋ) 1. med. vnetje podkožnega vezivnega tkiva: zdraviti celulitis 2. kozm. celulit: masaža proti celulitisu ♪
- centrálen -lna -o prid. (ȃ) 1. ki je v središču; sredinski, središčen: centralni del mesta; centralna Afrika; centralna lega predmeta 2. ki deluje, vodi iz središča, osrednji: centralni državni organ; centralna vlada; centralno upravljanje gospodarstva / centralna kurjava; centralno ogrevanje / centralni komite [CK] osrednje vodstvo stranke, zlasti komunističnih partij 3. bistven, pomemben, poglaviten: centralni problemi socialistične graditve; centralna figura romana ◊ anat. centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; biblio. centralni katalog Narodne in univerzitetne knjižnice kartoteka knjig in periodik znanstvenih in strokovnih knjižnic v Sloveniji; fiz. centralno gibanje gibanje, pri katerem je delujoča sila trajno usmerjena proti isti točki centrálno prisl.: stanovanje je ogrevano centralno; centralno upravljati podjetje; sam.: pog. v hiši imajo
centralno centralno kurjavo ♪
- centripetálen -lna -o prid. (ȃ) fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proti središču, sredotežen: centripetalni pospešek; centripetalna sila ◊ anat. centripetalni živci živci, ki vodijo vzburjenje v osrednje živčevje ♪
- centrírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. teh. naravnati na skupno središčno os: centrirati kolo; centrirati mikroskop, lečo 2. šport. podati žogo proti sredini igrišča: igralec je idealno centriral centríran -a -o: slika na zaslonu ni centrirana ♪
- cenzurírati -am nedov. in dov. (ȋ) opravljati cenzuro: cenzurirati članke, filme, knjige / zapornikom so cenzurirali vsa pisma // pri cenzuri izločiti, prepovedati: oblast je dve kitici pesmi cenzurirala, češ da imata protidržavno ost cenzuríran -a -o: v drugi izdaji je avtor znova vstavil cenzurirane odstavke prve izdaje; cenzurirana verzija pesmi ♪
- cepílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cepljenje: cepilni stroj; cepilna sekira / cepilni nož / cepilne postaje proti tifusu ♪
- cepíti in cépiti -im nedov. (ȋ ẹ́) 1. po dolgem razsekovati, klati: cepiti drva / lasje, nohti se cepijo / cesta se cepi na dvoje 2. ločevati v dele, skupine: spori so začeli cepiti stranko; naše moči se cepijo ♦ fiz. nevtroni cepijo izotop urana 3. nedov. in dov. vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem: cepiti divjake, vrtnico; cepiti merlot na ameriško trto / cepiti v precep, za lub; pren. cepiti evropsko umetnost na domačo tradicijo 4. nedov. in dov. vnašati v telo cepivo: cepiti otroka; cepiti prašiče proti rdečici; zaščitno cepiti / pog. koze cepiti proti kozam ● ekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti cépljen -a -o: cepljena rastlina, trta; cepljeno usnje; biti cepljen proti davici ♪
- cepítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cepitev: cepitvene tendence / cepitvena akcija proti črnim kozam / cepitveni produkti izotopi, ki nastanejo pri cepitvi urana ali plutonija ♪
- cepívo -a s (í) 1. snov za cepljenje proti nalezljivim boleznim: vbrizgniti cepivo; zaščitno, zdravilno cepivo; cepivo proti otroški paralizi 2. agr. snov za sirjenje mleka: pri izdelovanju sira dodajajo mleku mikrobiološka cepiva ♪
- cépljenje -a s (ẹ́) glagolnik od cepiti: a) cepljenje drv b) lahkomiselno cepljenje sil c) cepljenje drevja; cepljenje v precep, za lub, z očesom č) zaščitno cepljenje; cepljenje živali; cepljenje proti kozam, tuberkulozi; potrdilo o cepljenju ♪
- cikcák -a m (ā) večkrat ostro ukrivljena, lomljena črta: narisati cikcak / ladja pluje v cikcaku; pijanec je v cikcakih taval proti domu; v cikcaku se vzpenjati na goro / krilo je obrobljeno z rdečimi cikcaki; pren. Nadaljnje utrjevanje enotnosti socialističnih držav in komunističnih gibanj je objektivna zakonitost, ki se razvija navkljub vsem začasnim stranpotem in cikcakom (Delo); neskl. pril.: stroj za šivanje cikcak vboda; cikcak črta, vožnja ♪
- ciklotrón -a m (ọ̑) elektr. naprava za pospeševanje gibanja jedrskih delcev, zlasti protonov in devteronov: delovanje ciklotrona ♪
- cilíndrski -a -o prid. (í) nanašajoč se na cilinder 1: cilindrsko olje ♦ strojn. cilindrski blok del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrska glava del motorja, ki zapira cilinder na nasprotni strani kakor bat ♪
- cirkónij -a m (ọ́) kem. mehka težka kovina sive barve, element Zr: cirkonij je odporen proti toploti ♪
- cizéti -ím nedov. (ẹ́ í) zelo počasi in v majhnih količinah teči: po močvirju leno cizi umazana voda / povsod cizi mokrota iz tal ♪
- cmúdje -a s (ȗ) nar. ločje, loček: Na hribih raste praprot, na močvirju pa šerje in cmudje (M. Kranjec) ♪
- cokláriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. coklati: coklariti proti domu ♪
- coupé in kupé -ja [ku-] m (ẹ̑) osebni avtomobil, ki ima proti zadnjemu delu zelo znižano karoserijo: nesrečo je zakrivil voznik coupeja; neskl. pril.: karoserija za coupe izvedbo ♪
626 651 676 701 726 751 776 801 826 851