Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rot (364-388)
- prótisámoupráven -vna -o prid. (ọ̑-ȃ-á) ki je proti samoupravi ali samoupravljanju: protisamoupravno delovanje / birokratsko, protisamoupravno odločanje ♪
- prótisemítski -a -o prid. (ọ̑-ȋ) ki je proti semitom, Židom: protisemitska gonja ♪
- prótisíla -e ž (ọ̑-í) s silo izzvana nasprotna sila: vsaka sila vzbudi protisilo ♪
- prótislovánski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti Slovanom: protislovanska politika ♪
- protislóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na protislovje: protislovna izraza; njuni stališči sta protislovni / o njegovi usodi krožijo protislovne govorice nasprotujoče si govorice / protisloven človek ♦ filoz. protislovna pojma pojma, izmed katerih eden izključuje, zanika veljavnost drugega; protislovni sodbi sodbi, izmed katerih ena izključuje, zanika veljavnost druge protislóvno prisl.: govoriti protislovno ♪
- prótislovénski -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) ki je proti Slovencem ali Sloveniji: protislovenske demonstracije v Trstu / protislovenski časopis ♪
- protislóvje -a s (ọ̑) 1. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje: v knjigi je več protislovij / priti v protislovje z lastno trditvijo 2. nasprotnost, nasprotje med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama: odpravljati, reševati protislovja; človek je poln protislovij; protislovja sodobne družbe; protislovje med željami in potrebami / dialektično protislovje ◊ filoz. protislovje odnos med dvema protislovnima pojmoma, trditvama; načelo protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; soc. enotnost protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih ♪
- protislóvnost -i ž (ọ̑) značilnost protislovnega: protislovnost trditev / zaostrenost in protislovnost mednarodnih odnosov / protislovnosti v načrtu ♪
- prótisméren -rna -o prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄) teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen; nasprotnosmeren: protismerno gibanje / protismerni sili ♪
- prótisnóv -í ž (ọ̑-ọ̑) nestrok. protitelo: nastajanje protisnovi ♪
- prótisociálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti socialnemu redu, družbi: protisocialen človek / protisocialne težnje ♪
- prótisocialístičen -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je proti socializmu: protisocialistična smer ♪
- prótisónčen -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki varuje pred sončno svetlobo: protisončni zaslon / redko protisončna očala sončna očala ♪
- prótisovjétski -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki je proti sovjetom ali Sovjetski zvezi: protisovjetska propaganda ♪
- prótispočéten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) knjiž., redko kontracepcijski: protispočetne tablete ♪
- prótisrédstvo -a s (ọ̑-ẹ̑) publ. sredstvo, ki deluje proti določeni stvari: učinkovitega protisredstva za ta pojav še ne poznamo ♦ farm. sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa ♪
- protíst -a m (ȋ) nav. mn., biol. enoceličar: razvoj protistov ♪
- prótistáva -e ž (ọ̑-ȃ) knjiž. postavitev česa ob kaj različnega zaradi nasprotja, primerjave: protistava elementov v umetnosti ♪
- prótistáven -vna -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na protistavo: protistavna primerjava ♦ lingv. protistavna slovnica ♪
- prótistorítev -tve ž (ọ̑-ȋ) publ. storitev, s katero se povrne določena storitev: vezati izpolnitev zahteve na protistoritev ♪
- prótistrúja -e ž (ọ̑-ú) knjiž. literarni, politični smeri nasprotna smer: proti impresionizmu se je pojavila močna protistruja ♪
- prótistrúp -a m (ọ̑-ȗ) snov, ki deluje proti strupu: seme te rastline vsebuje učinkovit protistrup ♦ biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom; antitoksin ♪
- prótisúnek -nka m (ọ̑-ȗ) sunek kot odgovor na nasprotnikov sunek: z roko prestreči protisunek / vojaški protisunek ♪
- prótisvetlôba -e ž (ọ̑-ó) svetloba, ki prihaja iz nasprotne smeri: zaradi protisvetlobe je vidljivost na cesti slabša ♦ fot. svetloba, ki pada naravnost proti smeri snemanja ♪
- prótisvetlôben -bna -o prid. (ọ̑-ó ọ̑-ō) fot., v zvezi protisvetlobni posnetek posnetek, pri katerem pada svetloba naravnost proti smeri snemanja ♪
239 264 289 314 339 364 389 414 439 464