Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rot (2.976-3.000) 
- rezisténca -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. dejavnost, s katero se kdo upira, brani, nasprotuje; odpor: protifašistična rezistenca / pasivna rezistenca / vdati se brez rezistence // odporniško gibanje: pripadnik francoske rezistence 2. odpornost: povečati rezistenco proti boleznim ♪
- rezisténten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. odporen1: postati rezistenten proti infekciji / ti bacili so zelo rezistentni ♪
- rezultát -a m (ȃ) 1. navadno s prilastkom kar se ugotovi s kakim dejanjem: preveriti rezultate anketiranja, meritev / razglasiti rezultate glasovanja, volitev izid // kar se doseže s kakim delom, prizadevanjem: objaviti rezultate raziskovanja; pregled rezultatov gospodarjenja, poslovanja / knjiga je rezultat večletnega dela za knjigo je bilo potrebno večletno delo; zmaga je bila rezultat skrbnih priprav zmagali so zaradi skrbnih priprav; pomembni rezultati na področju glasbe dosežki / publ.: pogovori med državnikoma so dali dobre rezultate so bili uspešni; njihova prizadevanja so ostala brez rezultata so bila neuspešna // kar nastane pri kakem dogajanju: ta snov je rezultat kemičnega procesa / pregledati rezultate družbenega razvoja 2. kar se dobi z računsko operacijo, računskimi operacijami: rezultat ni pravilen; preveriti rezultat; rezultat množenja, seštevanja 3. s številom
izražen športni dosežek: razglasiti rezultate teka na sto metrov; tekmovalec je dosegel najboljši, rekordni rezultat; rezultati zadnjega kola nogometnega prvenstva / rezultat je dva proti nič za domače moštvo domače moštvo je doseglo dve točki ● publ. njegov uspeh je bil rezultat naključja je bil naključen; publ. delavci naj odločajo o rezultatih dela o ustvarjenem dohodku ◊ šport. neodločeni rezultat pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas; uradni rezultat rezultat, ki ga ugotovi in objavi pristojni sodnik ali druga uradna oseba ♪
- režím -a m (ȋ) 1. način vodenja, upravljanja kake organizirane skupnosti, zlasti države: nasilno spremeniti režim; s cenzuro in policijskim režimom onemogočati napredek / absolutistični, totalitarni režim; demokratični režim / odpraviti diktaturo kot obliko političnega režima; države z različnimi režimi // nav. slabš. oblast, organi oblasti: režim ga preganja; govoriti proti režimu; režimi predvojne Jugoslavije vlade 2. navadno s prilastkom s predpisi, pravili določen način življenja, ravnanja: poostriti režim; za politične zapornike so vpeljali poseben režim; bolnišnični, jetniški režim; režim v internatu // s predpisi, pravili določen način potekanja česa, navadno kake dejavnosti: prometni, študijski režim; spremenili so režim parkiranja; režim vzgoje; pogodba o režimu plovbe po Donavi ◊ ekon. devizni režim s predpisi določen način zunanjetrgovinskega poslovanja;
geogr. padavinski režim povprečen razpored količine in oblike padavin med letom; rečni režim povprečno spreminjanje višine vodne gladine reke med letom ♪
- Rhésus [rezus] neskl. pril. (ẹ̑) med., v zvezi Rhesus faktor in rhesus faktor lastnost človeških eritrocitov, da morejo povzročiti v krvi, ki te lastnosti nima, tvorjenje proti sebi delujočih protiteles: imeti pozitiven Rhesus [Rh] faktor ♪
- ribaríja -e ž (ȋ) pog. nasprotja, prepiri zaradi napredovanja v službi, zaradi časti, koristi: med vodilnimi so že spet ribarije; govoril je o ribarijah med arhitekti / imajo ribarije zaradi razdelitve dobička ♪
- ríbati -am nedov. (ȋ) 1. s premikanjem po ribežnu delati iz živila majhne kose, dele: ribati repo, zelje; ribati sir / ribati na lističe 2. čistiti z drgnjenjem s trdo krtačo po površini, navadno mokri: ves dan je ribala in pospravljala; ribati pod, stopnice / ribati kuhinjo / ribati na suho 3. ekspr. drgniti: desnico je ribal ob hlače; ribati ozeble roke s snegom; z obema rokama si je ribal obraz / dekle si je ribalo zaspane oči melo ríbati se pog. nasprotovati si, prepirati se: še vedno se ribajo med seboj ríban -a -o: riban hren; ribana repa ♦ gastr. ribana kaša kaši podobna jušna zakuha iz rezančnega testa ♪
- ríbica -e ž (í) manjšalnica od riba: hraniti ribice; hitre, živahne ribice / akvarijske ribice; okrasne ribice; zlate ribice akvarijske ribe zlasti zlato rumene barve / ekspr. kupiti pol kilograma goveje ribice ◊ obrt. ribice klekljana čipka, katere vzorec ima ribam podobno obliko; zool. človeška ribica repata dvoživka, ki živi v podzemeljskih jamah Krasa, Proteus anguinus; srebrna ribica z lesketajočimi se luskinicami pokrita žuželka, ki živi v stanovanjih, Lepisma saccharina ♪
- rída -e ž (ȋ) nar. 1. nav. mn. serpentina, vijuga: ride se vijejo proti vrhu; previdno je vozil po ridah / kačje ride več serpentin zapovrstjo v strmini / cesta pelje v ridah 2. sprednji del voza pod oplenom, ki se pri spreminjanju smeri premika; blazina: voz je imel oje in rido ♪
- rímstvo -a s (ȋ) miselnost, kultura starih Rimljanov: vpliv rimstva ● knjiž. omahovati med rimstvom in protestantsko vero katolištvom ♪
- ríng -a m (ȋ) ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji: nasprotnika sta stopila v ring / boksarski ring ∙ publ. njegovi uspehi v ringu boksu ♦ arheol. utrjena naselbina na ravnini s krožnimi nasipi in jarki, zlasti pri Avarih ♪
- ríniti -em nedov. (í ȋ) 1. s silo, sunki (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: deček je voziček vlekel, ženska pa rinila; pomagati riniti; riniti kolo navkreber / vsi so rinili, pa se avtomobil ni premaknil 2. s prislovnim določilom s silo, sunki (od zadaj) spravljati a) na drugo mesto, v drug položaj: riniti koga k vratom, proti mizi; riniti zaboj čez prag; tisti za hrbtom so me rinili naprej b) z določenega mesta, položaja: riniti koga od sebe, s klopi / buldožer rine sneg pred seboj / kot opozorilo na vratih rini c) kam sploh: riniti polena pod kotel; riniti ključ v ključavnico; dojenček si rine pest v usta / riniti z roko v žep // ekspr., navadno v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove privolitve: riniti sina v medicino; riniti koga v zakon 3. ekspr., s prislovnim določilom prodirati iz česa ali
v kaj: lopate rinejo v zemljo / bilke, gobe rinejo iz tal; zob že rine iz čeljusti 4. ekspr. vsiljivo, sovražno približevati se komu: zgrabil je palico in rinil k meni; odganjala je otroke, ki so rinili vanjo; rinil je vanj s pištolo; umikala se je, on pa je rinil za njo 5. nav. slabš., v zvezi z za zelo, vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: kaj rineš za menoj; tudi on je rinil za mojo sestro 6. ekspr., v zvezi z v vztrajno, vsiljivo spraševati, prositi, prigovarjati: kadar se kuja, nočem riniti vanjo; neprestano rine vame, kaj mi je; rinili so vanj, naj jim pove / riniti v koga z vprašanji // vsiljivo, zelo prijazno se vesti do koga: preveč je rinila v svoje sošolke 7. ekspr., navadno v zvezi z v nepremišljeno, trmasto se bližati čemu slabemu: ne vidi, da rine proti pogubi; riniti v nesrečo, nevarnost // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu dejanja: za
to stvar ne bom rinil v boj; ne rini v dolga pojasnjevanja; za vsako malenkost rine v prepir se začne prepirati 8. ekspr. hoditi, iti: spraševal sem se, zakaj rine vsak dan v kino; kam rineš v takem vremenu; pomagati ne moreš, ne rini tja / poleti vse rine na morje / mladi ljudje rinejo v mesto 9. ekspr., navadno s prislovnim določilom težko živeti, prebijati se: kako je? Rinem; za silo, nekako še rinemo; stroški so tako veliki, da komaj rinemo ● ekspr. zmeraj rine svojo hoče uveljaviti svojo voljo; ekspr. otroci so silili k njemu, on pa jih je rinil od sebe odrival; pog., ekspr. rine jo že proti osemdesetim kmalu bo star osemdeset let; ekspr. riniti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. kamnite hiše rinejo v breg stojijo v bregu; ekspr. gore rinejo v nebo so zelo visoke; pog. zmeraj (se) rine v ospredje, naprej hoče biti prvi, upoštevan; ekspr. ta človek rine v najbolj zasebne stvari se vtika,
se vmešava; žarg., šol. riniti z zadostnim uspehom izdelovati; pog., ekspr. riniti koga naprej zelo si prizadevati, da bi uspel; žarg., šol. v prvih dveh letih je še nekako rinil izdeloval ríniti se s težavo se premikati v množici ljudi kam: riniti se proti izhodu; rinil sem se skozi gnečo / ljudje so se rinili proti vratom, v avtobus / kaj se pa rineš se gneteš, prerivaš // s težavo se premikati skozi kaj ozkega, ovirajočega: riniti se skozi gosto vejevje; riniti se skozi vrata; pren., ekspr. riniti se skozi težave, življenje rínjen -a -o: žel. rinjeni vlak vlak, ki ga potiska dodatna lokomotiva na koncu vlaka ♪
- rís 1 -a m (ȋ) 1. znamenje v obliki črte: žagati poleg risa; z risom zaznamovati širino 2. črta: potegniti ris s kredo / risi na lakiranem pohištvu raze 3. po ljudskem verovanju na križpotju na tla narisan krog, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: napraviti okoli sebe ris; hudiča klicati v ris; stopiti v ris / zarotilni ris; pren., ekspr. z lepoto ga je začarala v svoj ris ◊ geom. ris slika točke, premice, lika na projekcijski ploskvi; stranski ris pravokotna projekcija tvorbe na pomožno projekcijsko ravnino, pravokotno na risalni ravnini; voj. ris spiralast žleb v puškini ali topovski cevi ♪
- rítati -am nedov. (ȋ) suvati z zadnjima nogama nazaj: žrebec se je postavljal na prednje noge in rital; vznemirjene živali so ritale in brcale / ta kobila rita rada napada z nogami ● nizko spet je začel ritati grobo nasprotovati, ugovarjati ♪
- rítenski -a -o [tǝn] prid. (í) pog. s hrbtom obrnjen v smeri gibanja; zadenjski: ritenska hoja / ritenska vožnja vzvratna vožnja rítensko tudi rítenski prisl.: ritensko se je umikal proti vratom; ritensko zapeljati avto na dvorišče ♪
- riválski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rivale ali rivalstvo: nasprotje med rivalskima skupinama / rivalska zavist ♪
- ríziko -a m (ȋ) 1. tveganje, nevarnost: sprejeti riziko; spodbujal jih je k drznemu dejanju in zamolčal riziko / uprizoritev tega dela za gledališče ni velik riziko / sodelovali so na svoj riziko odgovornost ∙ ekspr. vzeti nase ves riziko sprejeti (vse) posledice svojega ali tujega dejanja, ravnanja 2. ekon. možnost, da pride do škode, izgube v poslovanju: veliki krediti so riziko za banko; zmanjšati riziko v proizvodnji / sklad rizika sklad, ki v gospodarskih organizacijah omogoča kritje izgub, nastalih zaradi škode // jur. možnost, da se zavarovana oseba ponesreči, zavarovani predmet poškoduje, uniči: zavarovati blago proti vsem rizikom; zavarovati za riziko smrti ♪
- ŕja ŕje in rjà rjè ž (ŕ; ȁ ȅ) 1. rjavkasta prevleka na železnih predmetih, ki nastane zlasti zaradi delovanja vlage, zraka: ostrgati rjo / rja je načela drog; od rje razjedena pločevina; zavarovati avtomobil pred rjo rjavenjem; pren. rja časa je načela njegovo slavo 2. glivična bolezen, ki se kaže v obliki temnih peg na rastlinah, sadežih: rja na endiviji, fižolu, nageljnih; škropljenje proti rji ♦ agr. fižolova, grahova rja glivična bolezen na fižolovih, grahovih listih in strokih, ki se kaže v obliki temnih, rjavih prašnatih kupčkov; ribezova rja; žitna rja // bot. glivica, ki povzroča to bolezen: raziskovati rjo ♪
- rjúti rjôvem in rjújem nedov., tudi rjovíte (ú ó, ú) 1. oglašati se z močnim, nizkim, zateglim glasom: bik, lev rjove / ekspr. ranjenec rjove od bolečine // ekspr. dajati rjovenju podobne glasove: narasla reka rjove; tanki rjovejo in drvijo proti okopom / bombniki rjovejo proti mestu zelo hrupno letijo 2. slabš. zelo kričati: kaj rjovete, saj vas slišimo / kaj rjoveš nad njim se jeziš, razburjaš 3. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo; divjati: vihar rjove / na zahodu rjove fronta; prim. rjoveti ♪
- ródij -a m (ọ́) kem. redka, trda žlahtna kovina bele barve, element Rh: uporaba rodija v elektrotehniki; rodij in platina ♪
- rogovílež -a m (ȋ) ekspr. kdor povzroča hrup, nemir zlasti z vedenjem: odpeljati pijane rogovileže; vaški rogovileži / krotiti rogovileže v razredu ∙ ekspr. pred trgovino sta stala dva rogovileža dva zelo velika in okorna človeka ♪
- rogovílica -e ž (í) manjšalnica od rogovila: odrezati rogovilico za fračo / podpreti z rogovilico ● nar. dolenjsko pokazati komu rogovilice iztegniti roko z razprtim kazalcem in sredincem proti komu v znamenje izzivanja ♪
- rogovíliti -im nedov. (í ȋ) ekspr. 1. delati nerodne gibe: stoj pri miru, kaj rogoviliš / rogoviliti s palico po vodi 2. povzročati hrup, nemir a) s hojo, premikanjem: rogoviliti okoli hiše; že navsezgodaj rogovili / v umazanih čevljih mu niso dovolili rogoviliti po stanovanju hoditi; dva dni je rogovilil po mestu b) zlasti z vedenjem: pijanci so rogovilili pozno v noč; če so otroci preveč rogovilili, jih je ded oštel // upirati se, nasprotovati: na sejah rogovilijo; rogoviliti proti vladi / uporniki so spet začeli rogoviliti // jeziti se, razburjati se: to bo oče rogovilil, ko bo izvedel / ne ljubi se ji več rogoviliti, ker ni uspeha ● ekspr. pri hiši rogovili že pet otrok je; ekspr. kaj spet rogoviliš s tem vprašanjem ga načenjaš, obravnavaš; ekspr. mati že rogovili po peči kuri v peči ♪
- rohnéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. hrupno izražati jezo, nezadovoljstvo: rohnel je in razbijal vse okoli sebe; rohnel je nad ženo / zaman se upirate, je rohnel / ekspr. rohneti proti novim ukrepom 2. ekspr. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; hrumeti: motor rohni; na gradbišču so rohneli stroji ∙ ekspr. v dolini so rohneli hudi boji divjali // hrumeč se hitro premikati: avtobus rohni po strmi cesti; vlak je rohnel mimo njih rohnèč -éča -e: vlak je rohneč odpeljal; rohneča vozila ♪
- rojalíst -a m (ȋ) v nekaterih državah pristaš rojalizma: nasprotje med rojalisti in republikanci ♪
2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 
