Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rot (2.039-2.063)


  1.      nèuveljávljanje  -a s (ȅ-á) kar je nasprotno, drugačno od uveljavljanja: neuveljavljanje pravic / kritiziral je neuveljavljanje žensk v politiki ♪
  2.      nèváren  -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) nasproten, drugačen od varnega, zavarovanega: varne in nevarne poti / nevarna blagajna ♪
  3.      nèvéra  -e ž (ȅ-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od vere: vera in nevera ♪
  4.      nevérnik  -a m (ẹ̑) 1. star. brezverec: veljal je za nevernika 2. slabš., za muslimane kdor ne pripada muslimanski veri, zlasti kristjan: bojevati se proti nevernikom ♪
  5.      nèvmešávanje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od vmešavanja: vmešavanje in nevmešavanje v potek dogodkov / spoštovati načelo nevmešavanja; politika nevmešavanja ♪
  6.      nèvólja  -e ž (ȅ-ọ̄) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od volje: volja in nevolja ♪
  7.      nèvréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) nav. ekspr., z rodilnikom ki ni vreden, ki ne zasluži česa: biti nevreden ljubezni, občudovanja, svobode, zaupanja / stvar je omembe nevredna ♦ jur. dedno nevredni dedič dedič, ki se mu zaradi nepravilnega ravnanja odreka sposobnost za dedovanje // malovreden, ničvreden: izdajati nevredna literarna dela // ki ni v skladu s čim, ki čemu ne ustreza: to je inteligenta nevredno dejanje, ravnanje; človeka nevredno življenje nèvrédno prislov od nevreden: nevredno prejemati dobrote // knjiž., v povedni rabi izraža neupravičenost, neprimernost: nevredno se je jeziti zaradi tega; sam., zastar.: po nevrednem doseči kaj nezasluženo; po nevrednem nosi uniformo neupravičeno ♪
  8.      nèvrédnost  -i ž (ȅ-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od vrednega: hitro je spoznal nevrednost razstavljenih predmetov / presoditi vrednost in nevrednost literarnega dela ♪
  9.      nèvrednôta  -e ž (ȅ-ó) nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od vrednote: zamenjavati vrednote z nevrednotami; moralne vrednote in nevrednote ♪
  10.      nèvrnítev  -tve ž (ȅ-ȋ) knjiž., ekspr. kar je nasprotno, drugačno od vrnitve: mučila ga je zavest nevrnitve / leta, obsojena na nevrnitev ∙ vznes. oditi v nevrnitev umreti ♪
  11.      nevtrálen  -lna -o prid., nevtrálnejši (ȃ) 1. ki ne pripada nobeni od navadno nasprotujočih si strani: med vojno je bil nevtralen / nevtralni bralci, opazovalci; časopis je ob dogodku nevtralen / ostati nevtralen pri razsojanju spora nepristranski / zavzeti nevtralno stališče // ki ne pripada nobeni strani, udeleženi v športnem tekmovanju: vodstvi obeh klubov sta zahtevali nevtralnega sodnika / tekma bo na nevtralnem igrišču 2. ki se v mednarodnih odnosih ne vključuje v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralna država; biti, postati nevtralen / pogajanja bodo na nevtralnem ozemlju // ki se v mednarodnih sporih, vojnah ne odloči za nobeno stran: v napetem mednarodnem položaju, med vojno je država ostala nevtralna / nevtralna politika 3. ki s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: blago z nevtralnim vzorcem / nevtralna barva 4. kem. ki ni bazičen niti kisel: nevtralna snov / nevtralna reakcija ● ekspr. ob njeni lepoti ni ostal nihče nevtralen ravnodušen; nevtralne barve črna, siva, bela barva ◊ agr. nevtralna tla tla, v katerih je ravnotežje vodikovih in hidroksilnih ionov; elektr. nevtralni vodnik vodnik, ki je v trifaznem sistemu priključen na nevtralno točko; nevtralna točka točka v simetričnem večfaznem sistemu, ki ima potencial nič; jur. nevtralni zračni prostor; nevtralne vode; lingv. stilno nevtralna beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih, stilno nezaznamovana beseda; teh. nevtralni plamen plamen, v katerem se kovine in njihove zlitine talijo brez kemičnih sprememb ♪
  12.      nevtrón  -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec brez električnega naboja: meriti gostoto nevtronov v reaktorju; protoni in nevtroni ♪
  13.      nèvzdŕžnost  -i ž (ȅ-r̄) nav. ekspr. lastnost, značilnost nevzdržnega: nevzdržnost njegovega položaja je očitna / dokazoval je nevzdržnost nasprotnikovega stališča ● ekspr. njegova žalost se je stopnjevala do nevzdržnosti zelo; star. nevzdržnost v jedi in pijači nezmernost ♪
  14.      Newtonov  -a -o [njútonov tudi njútnov] prid. (ȗ) fiz., v zvezah: drugi Newtonov zakon zakon, po katerem je sila, ki povzroči spremembo gibanja telesa, enaka produktu mase in pospeška; prvi Newtonov zakon zakon, po katerem telo miruje ali se giblje premo enakomerno, če nanj ne deluje nobena sila; zakon o vztrajnosti; tretji Newtonov zakon zakon, po katerem deluje drugo telo na prvo z enako veliko silo v nasprotni smeri, kot deluje prvo telo na drugo; zakon vzajemnega učinka ♪
  15.      nèzajezljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da zajeziti, ustaviti: nezajezljiv hudournik / ekspr. nezajezljiv socialni razkroj / ekspr.: popadla ga je nezajezljiva jeza; nezajezljivo sovraštvo nasprotnikov nèzajezljívo prisl.: preobrazba družbe nezajezljivo napreduje ♪
  16.      nèzanímanje  -a s (ȅ-ȋ) kar je nasprotno, drugačno od zanimanja: njeno nezanimanje za te vrste glasbo; razpravljali so o nezanimanju te mladine za družbeno dogajanje / eden izmed vzrokov za slab učni uspeh je prav gotovo tudi nezanimanje staršev za otroke premajhna skrb // ravnodušnost, nezavzetost: kljub nezanimanju vodstva za stanovanjske probleme so delavci prodrli s svojimi zahtevami / poslušal ga je z vidnim nezanimanjem ♪
  17.      nèzaposlênost  tudi nèzapôslenost -i ž (ȅ-é; ȅ-ȏ) stanje nezaposlenega človeka: dolgotrajna nezaposlenost zaradi bolezni // pojav, stanje, da je del ljudi brez stalnega dela, zaposlitve: nezaposlenost je naraščala; boriti se proti nezaposlenosti ♪
  18.      nèzapovédan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) rel. nasproten, drugačen od zapovedanega: nezapovedani prazniki ♪
  19.      nèzaúpanje  -a s (ȅ-ȗ) kar je nasprotno, drugačno od zaupanja: nezaupanje do sodelavcev ga je oviralo pri delu; počasi je minevalo njeno nezaupanje vanj; ekspr. led nezaupanja se je začel počasi tajati / z nezaupanjem gleda v prihodnost ♪
  20.      nèzavédanje  -a s (ȅ-ẹ́) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od zavedanja: gre za nezavedanje problemov, napak / pogrezniti se v nezavedanje; to je storil v stanju globokega nezavedanja samega sebe ♪
  21.      nèzavédnost  -i ž (ȅ-ẹ́) 1. lastnost nezavednega človeka: narodna, politična nezavednost / njena dobrota je bila zaradi nezavednosti še bolj privlačna / knjiž. v svoji nezavednosti mu je zaupal naivnosti 2. zastar. nezavest: zdramiti se iz nezavednosti; bolnik je še vedno v nezavednosti ♪
  22.      nèzavésten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 1. ki je v nezavesti: nezavesten bolnik / zgrudil se je nezavesten 2. ki ni zavesten, ni hoten: nezavestni gibi; to je naredil iz nezavestne malomarnosti; nezavestno dejanje // knjiž. ki se ga kdo ne zaveda; nezaveden: njena nezavestna dobrota jih je ganila; nezavestno sovraštvo / nezavesten strah 3. knjiž., redko podzavesten: nezavestne zaznave časa; nezavestna duševna dogajanja nèzavéstno prisl.: tega se je naučil nezavestno, mimogrede; nezavestno jo je spremljal z očmi; sam.: močiti nezavestnega z mrzlo vodo ♪
  23.      nèzavéstnost  -i ž (ȅ-ẹ̄) lastnost, značilnost nezavestnega: nezavestnost gibov / knjiž. njena dobrota je bila zaradi svoje nezavestnosti še bolj privlačna nezavednosti ♪
  24.      nèzdružljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne more združiti: nezdružljivi poklici; nezdružljive funkcije / ekspr. tako vedenje je nezdružljivo z moralo / nezdružljiva nasprotja zelo velika ♪
  25.      nèzêmeljski  tudi nèzémeljski -a -o [mǝl] prid. (ȅ-ē; ȅ-ẹ̑) ekspr. ki učinkuje nestvarno, zelo nežno: nezemeljski obraz / skrivnosten in nezemeljski prizor // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nezemeljska dobrota, lepota, ljubezen ♪

   1.914 1.939 1.964 1.989 2.014 2.039 2.064 2.089 2.114 2.139  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA