Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rot (1.964-1.988)
- nèposlúh -a m (ȅ-ȗ) publ. kar je nasprotno, drugačno od posluha, čuta: zapis izpričuje avtorjev neposluh za umetnost te vrste ♪
- nèpotréba -e ž (ȅ-ẹ̑) knjiž., redko kar je nasprotno, drugačno od potrebe: umetnost je zanj nepotreba / zatekali so se k njemu v potrebi in nepotrebi / star. razburja se čisto po nepotrebi po nepotrebnem ♪
- nèpotróšen -šna -o prid. (ȅ-ọ̄) nasproten, drugačen od potrošnega: potrošni in nepotrošni material / potrošna in nepotrošna proizvodnja ♪
- nèpovezovánje -a s (ȅ-ȃ) publ. kar je nasprotno, drugačno od povezovanja: odpravljati nepovezovanje osebnih dohodkov z rezultati pri delu / nadaljevati politiko nepovezovanja v bloke ♪
- nèpoznánje -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od poznanja: nepoznanje resničnih vzrokov ga je privedlo do napačne presoje; nepoznanje zakonov in odredb / tako mnenje je izviralo iz nepoznanja razmer ♪
- nèpoznávanje -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od poznavanja: nepoznavanje položaja in razmer; nepoznavanje stvari, sveta, življenja; nepoznavanje zakonov ne opravičuje njegovega dejanja ♪
- nèprálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) nasproten, drugačen od pralnega: pralno in nepralno blago ♪
- nèpràv prisl. (ȅ-ȁ) knjiž. izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo; narobe, napačno: neprav presoditi, ravnati / ekspr.: ni ji neprav, da jo obiskuje; nima tako zelo neprav ∙ elipt., knjiž. šteli so ga — prav ali neprav - za nasprotnika naj je bilo prav ali ne; sam., v zvezi s prav: vsak ima svoj prav in neprav; ni mu mar za prav ali neprav ♪
- nèpravíca -e ž (ȅ-í) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od pravice: to je vprašanje pravice in nepravice ♪
- nèpregôren in nèpregóren -rna -o prid. (ȅ-ó; ȅ-ọ̄) teh. v ognju obstojen: nepregoren material / nepregorna opeka; nepregorna posoda posoda iz stekla ali gline, odporna proti visoki temperaturi ♪
- nèpremósten in nèpremôsten -tna -o prid. (ȅ-ọ̄; ȅ-ó) star. nepremostljiv: nepremostne ovire / nepremostno nasprotje ♪
- nèpremostljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da odpraviti: nastopile so nepremostljive ovire, zapreke / izgladil je na prvi pogled nepremostljivo nasprotje / nepremostljivi problemi nerešljivi ∙ ekspr. med njima je nepremostljiv prepad tako velike razlike, nasprotja, da jih ni mogoče odpraviti ♪
- nèpremostljívost -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. lastnost, značilnost nepremostljivega: zavedali so se nepremostljivosti ovir / skušal je izgladiti nepremostljivost njunih nasprotij ♪
- nèprenéhen -hna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. ki je, obstaja brez prenehanja: neprenehen boj proti mikrobom; v neprenehnem nasprotju sta si 2. ekspr. pogost, pogosten: neprenehni turški vdori so tlačane močno prizadevali nèprenéhno prisl., redko neprenehoma: neprenehno se jezi nad njim ♪
- nèprijátelj -a m (ȅ-ȃ) zastar. sovražnik, nasprotnik: s tem si je nakopal veliko neprijateljev ♪
- nèprijáteljski -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni prijateljski: prijateljske in neprijateljske države / zastar. neprijateljski sosedje sovražni, nasprotni nèprijáteljsko prisl.: neprijateljsko ravnati s kom ♪
- nèprijázen -zna -o prid., nèprijáznejši (ȅ-á ȅ-ā) 1. ki mu manjka prijaznosti: neprijazna ženska; prodajalka je redkobesedna in neprijazna do kupcev; bil je zelo neprijazen z njo / neprijazen pogled; neprijazne besede // ekspr. neprijeten, pust: kraj se mu je zdel zelo neprijazen; stara, neprijazna hiša; bilo je neprijazno vreme / neprijazen veter hladen, mrzel / vztrajali so kljub neprijaznim razmeram težavnim 2. zastar., z dajalnikom sovražen, nasproten: neprijazni mu ljudje so se veselili njegovega neuspeha; sosed mi je neprijazen nèprijázno prisl.: neprijazno se držati, gledati, odgovoriti ♪
- neprílika -e ž (í) nav. mn., knjiž. neprijetnost, težava: delati, povzročiti neprilike; s sinom ima neprilike; pomagati si iz neprilik; priti v neprilike; bili so v denarnih neprilikah; to delo je združeno z več neprilikami // publ., v zvezi vremenske neprilike slabo, neugodno vreme: izlet so odpovedali zaradi vremenskih neprilik / biti odporen proti vremenskim neprilikam ● ekspr. to pesem je prepeval ob vsaki priliki in nepriliki če je bilo primerno ali ne ♪
- nèprísten -tna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki ni pristen: nepristno vino / nepristni dokumenti, spisi; nepristen denar ponarejen / nepristna dobrota; njena žalost je nepristna; nepristno veselje nèprístno prisl.: nepristno doživljati ♪
- nèprizanesljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni prizanesljiv: neprizanesljiv nasprotnik; biti neprizanesljiv do lenih učencev / neprizanesljiv boj; njegova kritika je neprizanesljiva nèprizanesljívo prisl.: neprizanesljivo govoriti o kom ♪
- nèpriznánje -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od priznanja: nepriznanje krivde / nepriznanje njegovega dela ga je žalostilo // publ. neizpolnjevanje: nepriznanje predpisov, zakonov ♪
- nèpriznávanje -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od priznavanja: nepriznavanje je pisatelju jemalo voljo do dela // publ. neizpolnjevanje: nepriznavanje določil, predpisov / nepriznavanje pravic ♪
- nèproizvóden -dna -o prid. (ȅ-ọ̄) nasproten, drugačen od proizvodnega: proizvodne in tako imenovane neproizvodne dejavnosti / neproizvodna zemljišča ki niso primerna, porabna za obdelovanje ♦ ekon. neproizvodno delo delo, ki ne ustvarja materialnih dobrin; delo, ki ne ustvarja presežne vrednosti ♪
- nèradodáren -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) nasproten, drugačen od radodarnega: to je varčen in neradodaren človek / ekspr. skopa, neradodarna zemlja nerodovitna, slaba ♪
- nèráven -vna -o prid. (ȅ-á) 1. nasproten, drugačen od ravnega: neravna črta; hiše so stale v neravni vrsti / tam je neraven svet; neravna tla / neraven strop hrapav ♦ min. neravni prelom prelom, pri katerem ploskev zaradi različne debeline posameznih zrn ni ravna 2. zastar. neenak, neenakovreden: zavedal se je, da mu je neraven 3. zastar. lih, neparen: ravne in neravne hišne številke ♪
1.839 1.864 1.889 1.914 1.939 1.964 1.989 2.014 2.039 2.064