Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rot (101-125)


  1.      klorótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na klorozo: klorotični listi ♪
  2.      korotánski  -a -o prid. (ȃ) star. koroški: korotanska zemlja ♪
  3.      króta  -e ž (ọ́) 1. pog., ekspr. krastača: na cesto je skočila krota; velika rjava krota 2. nizko človek, navadno manjši, drobnejši: s to kroto ne želim imeti opravka / kot psovka ti zoprna krota // ekspr. otrok: ti krota mala ♪
  4.      krôtek  in kroták krôtka -o tudi -ó prid., krotkéjši (ó ȃ ó) 1. ki človeka ne napada, mu ne povzroča težav: krotek pes, vol / krotka čreda / ko so se konji izdivjali, so postali krotki / ekspr. zver je bila čisto krotka v njenih rokah 2. raba peša miren, poslušen, ponižen: krotek in ponižen človek; dobil je krotko ženo; krotek kot jagnje / ekspr. v trenutku je bila krotka // ki izraža, kaže mirnost, poslušnost, ponižnost: njen pogled je bil krotek / krotke oči / krotek značaj 3. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: nalivu je sledil krotek dež; krotka sapa ◊ čeb. krotke čebele čebele, ki ne pikajo rade krôtko in krotkó prisl.: gleda krotko in vdano; krotko prenašati trpljenje ♪
  5.      krotênje  -a s (é) glagolnik od krotiti: krotenje podivjane živali / krotenje upornikov / krotenje jeze, strahu ♪
  6.      krótica  -e ž (ọ́) manjšalnica od krota: na stezo je skočila krotica / ti krotica mala ♪
  7.      krotíca  -e ž (í) star. vozel, zanka: narediti krotico; krotica na niti // med. vozlu podobna razširina žile: krotica ji je počila / krotica na zadnjiku krčna žila ♪
  8.      krotíčast  -a -o prid. (í) star. krtičast: krotičaste noge ♪
  9.      krotíčiti  -im nedov. (í ȋ) redko krotovičiti: trpljenje ga krotiči / nit se mu trga in krotiči ♪
  10.      krotílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor kroti navadno (divje) živali: krotilec kač, levov / krotilec konj / slabš. bil je krotilec, ne pa vzgojitelj ♪
  11.      krotílka  -e [lk in u̯k] ž (ȋ) ženska oblika od krotilec: krotilka levov in tigrov ♪
  12.      krotílnica  -e ž (ȋ) prostor, kjer se krotijo navadno (divje) živali: krotilnica zveri ♪
  13.      krotítelj  -a m (ȋ) krotilec: krotitelj kač / krotitelj konj, psov ♪
  14.      krotítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od krotiti: krotitev podivjane živali / krotitev želja ♪
  15.      krotíti  -ím nedov. (ȋ í) delovati na žival tako, da se obnaša mirno, ubogljivo: z vajetmi je krotil iskre konje; krotiti psa / krotiti nemirno čredo / krotiti leve, tigre / ekspr. otrok ni mogla več krotiti // nav. ekspr. delovati na kaj tako, da se zmanjša stopnja, silovitost pojavljanja: gasilci so le s težavo krotili ogenj; krotiti divjanje vode / reko krotijo z nasipi; pren. krotiti upornike // nav. ekspr. obvladovati, zadrževati: krotiti jezo, strast; težko je krotil svoje želje; ni se mogel več krotiti / le s težavo je krotila smeh ● ekspr. kroti jezik zelo rad bi kaj povedal, pa molči; ne govori mnogo krotèč -éča -e: kroteč jezo je delal dalje ♪
  16.      krotkosŕčen  -čna -o prid. (ȓ) star. ponižen, krotek: krotkosrčen človek ♪
  17.      krotkóst  in krôtkost -i ž (ọ̑; ó) lastnost, značilnost krotkega: krotkost jagnjet / raba peša krotkost mu je bila prirojena ♪
  18.      króton  -a m (ọ̑) vrtn. lončna rastlina z različno pisanimi listi, Codiaeum: presaditi kroton ♪
  19.      krotovíca  -e ž (í) star. 1. oteklina, modrica: po hrbtu je imel krotovice 2. vozel, zanka: krotovica na volni / v blagu so bile vtkane krotovice ◊ tekst. vozlu podobna tvorba na niti, preji, ki nastane zaradi premočnega, nepravilnega vitja ♪
  20.      krotovíčast  -a -o prid. (í) nav. ekspr. krivenčast, zvit: krotovičasta korenina / v daljavi se vidijo krotovičasti obronki // vozlast, zankast: krotovičast bič / krotovičasta preja ♪
  21.      krotovíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od krotovičiti: krotovičenje listja / krotovičenje misli, sloga ♪
  22.      krotovíčiti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. 1. povzročati bolečine: trpljenje ga krotoviči; brezoseb. krotoviči ga v želodcu 2. s širokim pomenskim obsegom vznemirjati, mučiti: ne vem, kaj ga krotoviči; to dejstvo mu krotoviči možgane / dolgo so ga krotovičili 3. dajati čemu drugačno obliko, kot jo ima navadno: ohlapnost izraza krotoviči osnovno misel teksta / na vse načine je krotovičil dejstva krotovíčiti se dobivati nenavadno, nepravilno obliko: listje se krotoviči in suši // krčevito se zvijati: krotovičiti se od bolečine / med praprotjo se je krotovičila kača zvijajoče se premikala ● ekspr. nekaj časa se je krotovičil, potem je pa priznal se upiral, branil ◊ tekst. nit, preja se krotoviči zaradi premočnega, nepravilnega vitja se oblikuje v vozlom podobne tvorbe ♪
  23.      kulturotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) knjiž. ki ima sposobnost za tvorjenje, ustvarjanje kulture: kulturotvorna dejavnost; narod kot izvor kulturotvornih sil ♪
  24.      mikrotóm  -a m (ọ̑) biol. priprava za rezanje tkiva za mikroskopiranje: uporabljati mikrotom ♪
  25.      mikrotoponím  -a m (ȋ) lingv. ime njive, travnika, gozda: zapisovati mikrotoponime ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA