Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ros (6730)



  1.      rôsa  -e stil.ž (ó) drobne vodne kaplje, vlaga, ki se naredi ponoči zaradi ohladitve zraka, zlasti na rastlinah: rosa je, se blešči, se posuši; ekspr. sonce je popilo roso; hladna rosa; jutranja, večerna rosa; rosa na travi; biti moker od rose; mlad kakor rosa / pospraviti seno, preden pade rosa / hoditi po rosi po rosni travi; v času, ko je rosa / mn., pesn. na rosah zelenih gora lepoto to si [Soča] pila (S. Gregorčič) // drobne vodne kaplje, vlaga na čem sploh: rosa na steklu / star. na čelu se mu je nabirala rosa pot, znoj / ekspr. rosa v njenih očeh solzenar. močnata rosa glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; pepelasta plesen; nar. strupena rosa bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig; glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic; peronospora; kakor v rosi umit obraz mladosten, svežčeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana
  2.      rosé  -ja [roze] m (ẹ̑) agr. vino rdečkaste barve, narejeno iz rdečih vinskih sort po tehnologiji za bela vina: piti rose; neskl. pril.: rose vino
  3.      rôsen  stil. rosán -sna -o stil.prid. ó) 1. nanašajoč se na roso: rosna trava; rosno grmovje / rosen travnik; čevlje je imel rosne / rosno jutro; pesn. rosni hlad / rosna kaplja / rosno okno / rosne oči solzne; rosno čelo potno, znojnoagr. rosne korenine korenine, ki poženejo iz žlahtnega dela cepljene rastline, zlasti vinske trte 2. ekspr. mlad, neizkušen: rosen mladenič; rosna deklica / rosna mladost; šestnajst let, to so rosna leta zgodnja mladost; rosno navdušenje mladostno rôsno tudi rosprisl.: rosno se bleščati, svetlikati ∙ evfem. ni več rosno mlad je že nekoliko starejši; ekspr. rosno mlada dekleta zelo mlada
  4.      rosênje  -a s (é) glagolnik od rositi: rosenje je prešlo v dež / rosenje lončnic / preprečiti rosenje šip
  5.      rôsica  in rosíca -e ž (ó; í) ekspr. manjšalnica od rosa: rosica na travi
  6.      rosíca  -e ž (í) zool. mravlja rdeče barve, ki ima želo, Myrmica rubra: rosica ga je pičila
  7.      rosíka  -e ž (í) bot. mesojeda močvirska rastlina z žlezastimi listi in belimi cveti v socvetjih, Drosera: z rosiko poraščeno barje / okroglolistna rosika
  8.      rosílka  -e [tudi k] ž () vrtn. priprava za razprševanje tekočine po lončnih rastlinah: vlažiti liste fikusa z rosilko
  9.      rosinánt  -a m (ā) knjiž., ekspr. konj, zlasti suh: zajahal je svojega rosinanta
  10.      rosinánta  -e ž () knjiž., ekspr. kobila, zlasti suha: prijezdil je na svoji rosinanti
  11.      rosíšče  -a s (í) fiz. temperatura, pri kateri se iz vlažnega zraka začne izločati voda kot megla ali rosa: ohladitev zraka do rosišča
  12.      rosíti  -ím nedov., rošèn in rosèn ( í) 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih vodnih kapelj: zunaj rosi / iz megle je rosilo / v osebni rabi dež rosi / preh., ekspr. oblaki rosijo dež; pren., knjiž. zvoki rosijo v srce 2. z rošenjem močiti, vlažiti: pot mu rosi čelo, obraz; solze so ji rosile lica // nekoliko močiti, vlažiti: rositi lončnice s pršilcem; rositi rastlino po listih 3. vznes., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: rositi blagoslov, tolažbo; rositi mir okoli sebe ◊ agr. rositi lan goditi ga na rosni travi rosíti se 1. postajati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: stene, šipe se rosijo / čelo se mu je začelo rositi / nar. rana se rosi / ekspr. oko se mu rosi solziekspr. ko je to poslušala, (se) ji je oko rosilo je jokala 2. knjiž., redko postajati rosen: trava se že rosi rosèč -éča -e: roseči oblaki; roseče oči
  13.      rosljáti  -ám nedov.) redko rositi: dež je rosljal
  14.      rôsnat  -a -o prid. (ō) redko rosen: rosnata trava / rosnata mladost
  15.      rôsnica  tudi rosníca -e ž (; í) 1. bot., navadno v zvezi navadna rosnica zdravilna rastlina s pernatimi listi in škrlatno rdečimi cveti v grozdih, Fumaria officinalis: čaj iz navadne rosnice 2. zool. rdečkasto rjava žaba, ki ima zelo dolge zadnje noge, Rana dalmatina
  16.      rosnoók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima jasne, bleščeče se oči: občudovati rosnooka dekletca
  17.      rosomáh  -a m () zool. v severnih polarnih pokrajinah živeča roparska žival s košatim repom in svetlejšo progo vzdolž bokov, Gulo gulo: kožuh rosomaha
  18.      rostbif  tudi roast beef -a [róstbif] m (ọ̑) gastr. meso zlasti z govejega hrbta: kupiti, odrezati rostbif / rostbif z zelenjavno oblogo
  19.      róstra  -e ž (ọ̑) pri starih Rimljanih govorniški oder na forumu, okrašen s kljuni zajetih ladij: govoriti z rostre
  20.      rošáda  -e ž () 1. šah. rokada: narediti rošado 2. publ. menjava, zamenjava: rošade vodilnega osebja
  21.      rošênje  -a s (é) glagolnik od rositi: rošenje iz megle / rošenje rastlin
  22.      rošírati  -am dov. in nedov. () šah. rokirati: roširati in fianketirati
  23.      róški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Rog: roški gozdovi ♦ zgod. roška ofenziva ofenziva italijanskih oboroženih sil na Dolenjskem od 16. julija do 4. novembra 1942, v kateri je sodelovala tudi bela garda
  24.      róštanje  -a s (ọ̑) nar. prežganje: mati je pripravljala roštanje
  25.      roštánje  tudi róštanje -a s (; ọ̑) glagolnik od roštati: roštanje posode v kuhinji

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA