Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ros (6-30) 
- rosíca -e ž (í) zool. mravlja rdeče barve, ki ima želo, Myrmica rubra: rosica ga je pičila ♪
- rosíka -e ž (í) bot. mesojeda močvirska rastlina z žlezastimi listi in belimi cveti v socvetjih, Drosera: z rosiko poraščeno barje / okroglolistna rosika ♪
- rosílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) vrtn. priprava za razprševanje tekočine po lončnih rastlinah: vlažiti liste fikusa z rosilko ♪
- rosinánt -a m (ā) knjiž., ekspr. konj, zlasti suh: zajahal je svojega rosinanta ♪
- rosinánta -e ž (ȃ) knjiž., ekspr. kobila, zlasti suha: prijezdil je na svoji rosinanti ♪
- rosíšče -a s (í) fiz. temperatura, pri kateri se iz vlažnega zraka začne izločati voda kot megla ali rosa: ohladitev zraka do rosišča ♪
- rosíti -ím nedov., rošèn in rosèn (ȋ í) 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih vodnih kapelj: zunaj rosi / iz megle je rosilo / v osebni rabi dež rosi / preh., ekspr. oblaki rosijo dež; pren., knjiž. zvoki rosijo v srce 2. z rošenjem močiti, vlažiti: pot mu rosi čelo, obraz; solze so ji rosile lica // nekoliko močiti, vlažiti: rositi lončnice s pršilcem; rositi rastlino po listih 3. vznes., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: rositi blagoslov, tolažbo; rositi mir okoli sebe ◊
agr. rositi lan goditi ga na rosni travi rosíti se 1. postajati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: stene, šipe se rosijo / čelo se mu je začelo rositi / nar. rana se rosi / ekspr. oko se mu rosi solzi ∙ ekspr. ko je to poslušala, (se) ji je oko rosilo je jokala 2. knjiž., redko postajati rosen: trava se že rosi rosèč -éča -e: roseči oblaki; roseče oči ♪
- rosljáti -ám nedov. (á ȃ) redko rositi: dež je rosljal ♪
- rôsnat -a -o prid. (ō) redko rosen: rosnata trava / rosnata mladost ♪
- rôsnica tudi rosníca -e ž (ȏ; í) 1. bot., navadno v zvezi navadna rosnica zdravilna rastlina s pernatimi listi in škrlatno rdečimi cveti v grozdih, Fumaria officinalis: čaj iz navadne rosnice 2. zool. rdečkasto rjava žaba, ki ima zelo dolge zadnje noge, Rana dalmatina ♪
- rosnoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima jasne, bleščeče se oči: občudovati rosnooka dekletca ♪
- rosomáh -a m (ȃ) zool. v severnih polarnih pokrajinah živeča roparska žival s košatim repom in svetlejšo progo vzdolž bokov, Gulo gulo: kožuh rosomaha ♪
- rostbif tudi roast beef -a [róstbif] m (ọ̑) gastr. meso zlasti z govejega hrbta: kupiti, odrezati rostbif / rostbif z zelenjavno oblogo ♪
- róstra -e ž (ọ̑) pri starih Rimljanih govorniški oder na forumu, okrašen s kljuni zajetih ladij: govoriti z rostre ♪
- rošáda -e ž (ȃ) 1. šah. rokada: narediti rošado 2. publ. menjava, zamenjava: rošade vodilnega osebja ♪
- rošênje -a s (é) glagolnik od rositi: rošenje iz megle / rošenje rastlin ♪
- rošírati -am dov. in nedov. (ȋ) šah. rokirati: roširati in fianketirati ♪
- róški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Rog: roški gozdovi ♦ zgod. roška ofenziva ofenziva italijanskih oboroženih sil na Dolenjskem od 16. julija do 4. novembra 1942, v kateri je sodelovala tudi bela garda ♪
- róštanje -a s (ọ̑) nar. prežganje: mati je pripravljala roštanje ♪
- roštánje tudi róštanje -a s (ȃ; ọ̑) glagolnik od roštati: roštanje posode v kuhinji ♪
- roštáti -ám tudi róštati -am nedov. (á ȃ; ọ̑) nar. ropotati: voz poskakuje in rošta / kdo rošta na podstrešju / kamenje rošta po skalah ropotajoč pada ♪
- róštilj -a m (ọ̑) žarg. priprava z rešetko, ploščo za pečenje navadno nad žerjavico; raženj: zakuriti pod roštiljem / plinski roštilj ♪
- aerosól -a m (ọ̑) 1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol 2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje ♪
- aerostát -a m (ȃ) aer. z lahkim plinom napolnjeno telo; balon, zrakoplov: dvigniti se v stratosfero z aerostatom ♪
- áerostátičen in aêrostátičen -čna -o prid. (ȃ-á; ȇ-á) nanašajoč se na aerostat ali aerostatiko: aerostatični pritisk; pionir aerostatične dejavnosti ♪
1 6 31 56 81 106 131 156 181 206 
