Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ros (5.681-5.705)


  1.      tólik  -a -o zaim. (ọ̑) 1. raba peša tolikšen: dvakrat tolik obseg knjige; izguba je tolika kot lani; hiša je bila tolika, da so imeli vsi dovolj prostora / kljub tolikim pripravam so marsikaj spregledali; z dobrim gospodarjenjem so prišli do tolikega premoženja 2. neustalj., v prislovni rabi toliko: redki so sodelovali v tolikih bojih kot on; s tolikimi pričami boš že dokazal, da imaš prav; sam.: tolikim je pomagal ♪
  2.      tólikšen  -šna -o zaim. (ọ̑) 1. izraža sorazmernost količine, mere s tem, kar določa sobesedilo: desetkrat, dvakrat tolikšen obseg; plačaj tolikšen znesek, kot je potrebno; nabavili so tolikšne količine hrane, kolikor so jih rabili; petkrat tolikšna razdalja; hiša je bila tolikšna, da so imeli vsi dovolj prostora; ladje so bile tolikšne kot veliki bloki; kolikršen bo vaš trud, tolikšno bo plačilo 2. nav. ekspr. izraža veliko količino ali mero: tolikšne priprave niso potrebne; pretreslo ga je tolikšno trpljenje; tolikšnega zanimanja niso pričakovali; med njima so tolikšna neskladja, da ne moreta živeti skupaj / po tolikšnem času se spet vidiva ♪
  3.      tóna  -e ž (ọ̑) utežna mera, 1.000 kg: tri tone [3 t] premoga / tovor tehta štiri tone / ekspr. imeti (na) tone zalog zelo veliko ◊ navt. brutoregistrska tona enota za merjenje (vse) ladijske prostornine, 2,8 m3; netoregistrska tona enota za merjenje ladijske prostornine za tovor in potnike, 2,8 m3; registrska tona enota za merjenje ladijske prostornine, 2,8 m3; teh. metrska tona utežna mera, 1.000 kg ♪
  4.      tonáža  -e ž (ȃ) navt. ladijska prostornina, merjena v registrskih tonah: ladja z veliko tonažo / ladijska tonaža ∙ publ. država ima že precejšnjo tonažo precej veliko ladjevje ♪
  5.      tôpel  tudi tópel tôpla -o stil. -ó [ǝu̯] prid., topléjši (ó; ọ́ ó) 1. ki ima zmerno visoko temperaturo: od sonca topel zid; čaj je še topel; pomiti s toplo vodo / topel dan; toplo vreme / imeti tople roke / topli obrok obrok iz sveže kuhanih toplih jedi; postreči s toplimi jedmi z jedmi, ki se jedo kuhane in neohlajene / topli izvir, vrelec izvir, vrelec, ki ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja // ki vzbuja, povzroča občutek toplote: topla postelja; toplo stanovanje; toplo pomladansko sonce 2. ki varuje, ščiti pred mrazom: topla obleka, odeja / topla greda 3. ki vsebuje, izraža prijaznost, naklonjenost: topel nasmeh, pozdrav, stisk roke; prirediti gostu topel sprejem; hvaležen mu je bil za tople besede / topel človek / topel dom; toplo družinsko okolje / toplo čustvo // ekspr. ugoden, prijeten: zaznati topel vonj sveže pečenega kruha; pevka ga je očarala s toplim in mehkim glasom / tople jesenske barve ● pog. topli bratec homoseksualec; tople barve rdeča, rumena, rjava barva; ekspr. novico ji je še toplo nesla na ušesa takoj ji jo je sporočila ◊ agr. topli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju segreje; gastr. topli sendvič nahitro opečen sendvič; geogr. zmerno topli pas območje z zmernim podnebjem, ki leži med polarnim in tropskim pasom; grad. topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; lov. topla sled sled, pri kateri je dah še ohranjen v zraku; med. topli obkladek; topla obloga; meteor. topla fronta; teh. toplo kovanje, valjanje kovanje, valjanje s poprejšnjim segrevanjem; zool. nestalno topla kri kri, katere toplota je odvisna od temperature okolice; stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolice topló in tôplo prisl.: toplo se obleči; toplo pozdraviti, sprejeti koga; sonce toplo sije; toplo stisniti roko; toplo rjav odtenek / v povedni rabi: v sobi je prijetno toplo; toplo mu je ob takih spominih ∙ ekspr. toplo vam polagam to na srce to vam zelo priporočam, za to vas zelo prosim tôpli -a -o sam.: popiti kaj toplega; toplo mu dobro dene; obšel ga je spomin na nekaj toplega in domačega; umaknil se je na toplo; prijetno mu je na toplem ♪
  6.      toplôta  -e ž (ó) 1. energija, ki se sprošča pri gorenju, razkrajanju snovi, trenju: toplota segreje telo; pri gorenju se sprošča toplota; dovajati, meriti, oddajati, prevajati toploto; delovanje, prehajanje, pridobivanje toplote 2. zmerno visoka temperatura: toplota dobro dene, se prileže; pomladanska toplota; prijetna toplota / občutek toplote / nekatere bakterije se razmnožujejo pri sobni toploti sobni temperaturi 3. lastnost, značilnost toplega: toplota od sonca segretega zidu / toplota pomladnih dni / toplota postelje / toplota volne / človeška toplota; toplota besed, čustev; toplota družinskega okolja / toplota jesenskih barv 4. ekspr. prijetno, ugodno počutje: po telesu se mu razliva toplota ◊ fiz. izparilna toplota; latentna toplota ki jo telo dobiva ali oddaja pri prehajanju iz enega agregatnega stanja v drugo, ne da bi se mu pri tem spremenila temperatura; utajena, prikrita toplota; sežigna toplota ki jo pri sežigu v danih okoliščinah odda 1 kg goriva; specifična toplota; strjevalna toplota ki se sprosti pri strjevanju; talilna toplota; strojn. prenosnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu ♪
  7.      toplovôden  -dna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na toplo vodo: toplovodni rastlinjak ♦ teh. toplovodni kotel naprava, v kateri se segreva tehnološka voda ali voda za ogrevanje prostorov ♪
  8.      toplozráčen  -čna -o prid. (á ā) teh. nanašajoč se na topel zrak: toplozračno ogrevanje / toplozračna centralna kurjava centralna kurjava, pri kateri se prostori ogrevajo z dovajanjem toplega zraka ♪
  9.      topográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na topografijo: topografski sestavek / topografski znaki / topografska karta / topografski popisi umetnostnih spomenikov ◊ lit. topografska poezija poezija, ki se izraža predvsem z likovno podobo grafičnih znakov in njihove razporeditve; med. topografska anatomija anatomija, ki proučuje medsebojne prostorske odnose organov in delov telesa ♪
  10.      topôlovka  -e ž (ó) 1. bot. užitna lističasta goba z rumeno rjavim klobukom in ukrivljenim vitkim betom, ki raste zlasti ob topolih, Agrecybe aegerita: nabirati topolovke 2. zool. hrošč z modro zelenim ovratnikom in rdečim vratnim ščitom, ki obžira topolove liste, Melasoma populi ♪
  11.      toríšče  -a s (í) knjiž., navadno s prilastkom 1. celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje: znanje z naravoslovnega torišča; zbornik vsebuje članke z različnih torišč // dejavnost, delo v okviru take celote: raziskovanje in razstavljanje sta dve torišči muzejskega dela / delovno torišče psihologije / z oslabljenim pomenom uspešno se uveljaviti na torišču športa v športu 2. kraj, prostor, kjer se kaj dogaja: lovska družba je določila torišče naslednjega lova ∙ zastar. pričakati sovražnika na torišču bojišču // kraj, prostor sploh: izkopavanja na torišču stare prestolnice ♪
  12.      tórklja 2 -e ž (ọ̑) nar. primorsko priprava za stiskanje olja iz oliv: stiskati s torkljo // prostor s tako pripravo: v torklji je živahno ♪
  13.      torpédo  -a m (ẹ̑) 1. voj. z razstrelivom napolnjen izstrelek z lastnim pogonom, ki se premika do cilja navadno pod vodno gladino: torpedo je zadel ladjo; izstreliti torpedo 2. teh. priprava v pestu zadnjega kolesa, ki omogoča prosti tek kolesa pri mirovanju pedalov, pogon pri potiskanju pedalov naprej in zaviranje pri potiskanju pedalov nazaj: torpedo se je preveč segrel / kolo na torpedo ♪
  14.      tórus  -a m (ọ̑) 1. geom. telo, ki nastane pri vrtenju kroga okoli osi, ležeče v isti ravnini in oddaljene od njegovega središča bolj, kot je njegov polmer: prostornina torusa // ploskev, ki omejuje to telo: površina torusa 2. arhit. obročasto izbočeni del podnožja jonskih in korintskih stebrov; svitek ♪
  15.      torzíja  in tórzija -e ž (ȋ; ọ́) 1. teh. obremenitev trdnega telesa pri delovanju dveh enako velikih, nasprotno usmerjenih sil, pravokotnih na vzdolžno os; vzvoj: zasuk pri torziji 2. med. zasukanje, zasuk: ustavljanje krvavitve s torzijo ◊ geom. količina, ki skupaj s fleksijo določa prostorsko krivuljo, vzvoj ♪
  16.      totalizátor  -ja m (ȃ) zlasti v zahodnih deželah naprava za registriranje vplačil, rezultatov, izračunavanje dobitkov pri stavah na konjskih dirkah: videti rezultate na totalizatorju // urad, prostor s tako napravo: vplačati v totalizatorju ◊ meteor. priprava za merjenje vseh padavin, ki padejo v daljšem obdobju ♪
  17.      továriš  -a m (ȃ) 1. oseba v razmerju do druge osebe, s katero kaj skupaj dela: dati navodila tovarišem; pomagati tovarišem pri vzponu na vrh gore; pri vožnji je prehitel tovariše; skrbeti za ranjenega tovariša; bojni, lovski, plezalni tovariš; tovariš na straži, pri igri / sodili so uporniku Janezu Gradniku in njegovim tovarišem // oseba v razmerju do ženske, s katero živi v življenjski skupnosti: poiskati si tovariša / zakonski, življenjski tovariš // oseba v razmerju do druge osebe, s katero je kje skupaj sploh: prebuditi tovariše v celici; popotni, sobni tovariši; tovariši iz razreda / ekspr. knjiga mu je ob samotnih večerih edini tovariš 2. oseba v razmerju do druge osebe, ki pripada isti skupnosti, ima isti poklic, položaj: miličniku se je pridružil še en tovariš; rudarji so si prizadevali rešiti zasute tovariše; zavračati prenapeta stališča tovarišev v stranki / klubski, poklicni, stanovski tovariš; poslovni tovariš poslovni partner / ekspr. slon je s trobljenjem poklical tovariše druge slone // oseba v razmerju do druge osebe, ki ima enak družbeni položaj: revolucija je ljudi izenačila, vsi so si tovariši; to si lahko dovoli le med tovariši; pogovorili so se kot tovariši // oseba v razmerju do druge osebe, ki je v istem stanju: tovariš v bridkosti, nesreči 3. oseba v razmerju do druge osebe, s katero se prijateljsko druži: posloviti se od tovarišev; oditi na vas k tovarišem; imeti dobre, slabe tovariše; tovariši iz otroških let 4. naslov za odraslega moškega: med pogovorom je vstopil neki tovariš; predstaviti neznanega tovariša / kot nagovor tovariš, pokažite dokumente; kot pristavek k imenu, poklicu: tovariš profesor; pokličite tovariša Petra // pog. politični funkcionar: povabili so tovariše z občine; tovariši na vodilnih mestih; šalj. ne ve se, kaj bodo odločili gospodje tovariši 5. žarg., šol. učitelj, profesor: tovariš je spraševal; opravičiti se tovarišu; tovariš za angleščino ● zastar. trgovec ga je vzel za tovariša družabnika ♪
  18.      tožárjenje  -a s (á) glagolnik od tožariti: odvaditi otroke tožarjenja; kaznovati koga za tožarjenje; tožarjenje in obrekovanje / tožarjenje za mejo; stroški tožarjenja ♪
  19.      tôžben  -a -o prid. (ō) nanašajoč se na tožbo: tožbeni zahtevek / tožbena pravica / tožbeni stroški ♪
  20.      tóžen 2 -žna -o prid. (ọ̄) star. tožben: tožni stroški ∙ nar. sošolec je tožni groš tožljivec ♪
  21.      trájati  -am nedov. (ȃ) 1. s prislovnim določilom biti, obstajati v času, ki ga izraža določilo: pogajanja so trajala ves mesec; proslavljanje je trajalo tri dni; predstava ne traja dolgo; koliko časa je trajalo premirje / pouk se začne ob osmih in traja do enih; njuno prijateljstvo je trajalo do pozne starosti 2. biti, dogajati se, potekati brez prekinitve, nehanja: nobena stvar ne traja večno / bolezen kar traja; suša traja dalje / čim dalj je trajal boj, tem hujši je bil; pogovori še trajajo / ekspr. taka zamera traja dolgo traja ● redko ti čevlji trajajo se ohranjajo; so trpežni; redko ta pričeska dolgo traja je obstojna ◊ lingv. dejanje traja ali se ponavlja trajajóč -a -e: več let trajajoča okupacija; le trenutek trajajoče razburjenje ♪
  22.      trajektórija  -e ž (ọ̑) 1. fiz. krivulja, ki jo opiše telo pri gibanju, tir: izračunati hitrost in trajektorijo poleta; leteti po trajektoriji; trajektorija izstrelka, rakete 2. geom. črta, ki seka sistem črt; prečnica: pravokotna trajektorija ♪
  23.      trámperski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na tramper: trampersko ladjevje / tramperska plovba plovba brez stalne proge in brez stalnega voznega reda, prosta plovba ♪
  24.      transmisíja  -e ž (ȋ) 1. strojn. prenos moči s pogonskega stroja na delovne stroje po gredeh, jermenih in jermenicah: prekiniti transmisijo; hitrost transmisije // gredi, jermenici in jermen za ta prenos: zgrabila ga je transmisija; pasti med transmisije; brnenje transmisij / nasaditi kolo na transmisijo gred za ta prenos 2. publ. organizacija, dejavnost za prenašanje, posredovanje odločitev, vplivov višjih organov, političnih sil: te organizacije so samo transmisije; transmisije države, partije 3. publ., navadno s prilastkom kar kaj prenaša, posreduje: tudi družina je transmisija vrednot in norm / izobrazba je transmisija napredka ● knjiž. transmisija idej prenos, posredovanje ♪
  25.      transparènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. kos blaga ali plošča z napisom, sliko za javno izražanje, sporočanje: demonstranti so nosili transparente; čez cesto razpet transparent; napis na transparentu // napis, slika na takem kosu blaga ali plošči: transparenti slavijo zmago; brati, pisati transparente 2. knjiž. kos prosojnega blaga, papirja, stekla, ki se od zadaj osvetli, da postane na njem kaj vidno: osvetliti transparent; gledati kaj kakor skozi transparent; na transparentu igrati smešne prizore; neskl. pril.: knjiž. transparent papir prosojen, prozoren papir ♦ usnj. transparent usnje prosojno usnje, obdelano z borovo kislino in glicerinom, za bobne, tekstilno industrijo ♪

   5.556 5.581 5.606 5.631 5.656 5.681 5.706 5.731 5.756 5.781  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA