Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ros (506-530)


  1.      tróšek  -ška m (ọ̑) star. strošek: povrniti troške; troški prevoza / popraviti na svoj trošek, na svoje troške ♪
  2.      tróšen  -šna -o prid. (ọ̑) zastar. trhel, preperel: trošno ostrešje / trošne vrvi ♪
  3.      tróšenje 1 -a s (ọ́) glagolnik od trositi: trošenje gnoja ♪
  4.      tróšenje 2 -a s (ọ́) glagolnik od trošiti: trošenje denarja / trošenje energije ♪
  5.      trôšica  -e ž (ó) star. trohica: trošica upanja je še ♪
  6.      trošíti  in tróšiti -im, in tróšiti -im nedov. (ȋ ọ́; ọ́) delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin: trošiti denar; trošiti strelivo, vodo / troši več, kot zasluži / publ. po nepotrebnem trošiti moči porabljati, izgubljati ● publ. avtomobil veliko troši porabi veliko goriva; redko preveč troši samega sebe izčrpava ♪
  7.      troškóvnik  -a m (ọ̑) star. seznam, popis stroškov; stroškovnik: vpisati v troškovnik ♪
  8.      tróšnica  -e ž (ọ̑) nar. zahodno gorska rastlina z belimi dlakavimi zvezdastimi cveti; planika: modri svišč in bele trošnice ♪
  9.      tróšnja 1 -e ž (ọ́) redko trošenje, trosenje: trošnja gnoja ♪
  10.      tróšnja 2 -e ž (ọ́) zastar. trošenje, poraba: trošnja denarja ♪
  11.      tróšt  -a m (ọ̑) nižje pog. 1. tolažba, uteha: v sili je vsak trošt dober 2. upanje: trošt se ni izpolnil / nimam trošta, da bi se kmalu spet videli ♪
  12.      tróštati  -am nedov. (ọ̑) nižje pog. tolažiti: troštali so nas, da je najhujše že minilo tróštati se upati, pričakovati: ne troštamo se več lepih dni; živeti moramo in se troštati, da bo bolje ♪
  13.      tróštevílčen  -čna -o prid. (ọ̑-ȋ) mat. trištevilčen: troštevilčno število ♪
  14.      tupamáros  in tupamár -a m (ȃ) pripadnik urugvajske mestne gverile: ugrabili so ga tupamarosi ♪
  15.      últramikroskóp  tudi últramikroskòp -ópa m (ȗ-ọ̑; ȗ-ȍ ȗ-ọ́) fiz. mikroskop, ki uporablja uklonjeno svetlobo: analizo je opravil z ultramikroskopom ♪
  16.      vêdrost  in védrost tudi vedróst -i ž (é; ẹ́; ọ̑) 1. stanje vedrega človeka: obšla ga je vedrost / vedrost duha 2. lastnost, značilnost vedrega: vedrost neba / vedrost pomladanskega vremena ♪
  17.      veroslóvje  -a s (ọ̑) veda o verah: primerjalno veroslovje ♪
  18.      viroslóvje  -a s (ọ̑) nauk o (znanstvenih) virih: načela viroslovja / pravno viroslovje ♪
  19.      vsèmodróst  -i ž (ȅ-ọ̑) knjiž. velika modrost: presenetil jih je s svojo vsemodrostjo / iron. vsemodrost mladine ♪
  20.      vtróšnik  -a m (ọ̑) petr. večje zrno rudnin magmatskih kamnin v drobnozrnati ali steklasti osnovi ♪
  21.      zaprosílo  -a s (í) jur. prošnja pravosodnega, upravnega organa drugemu organu zlasti za pravno pomoč: ugoditi zaprosilu ♪
  22.      zaprosíti  -prósim dov. (ȋ ọ́) 1. izraziti komu željo a) da kaj da, naredi: zaprositi koga za časopis; zaprositi za pomoč, službo, štipendijo; zaprositi za uslugo / zaprositi za pomočnika / zaprositi za besedo b) da kdo postane deležen česa: zaprositi za odpuščanje ∙ ekspr. zaprosil je za njeno roko zasnubil jo je 2. proseče reči, povedati: tiho je zaprosil: prižgi luč; zaprosil je, naj bo miren zapróšen -a -o: poslati zaprošeni papir; vsakdo je bil zaprošen, da pomaga ♪
  23.      zaprtotrósnica  -e ž (ọ̑) nav. mn., bot. glive, pri katerih nastajajo trosi v trosovniku, Ascomycetes: prostotrosnice in zaprtotrosnice ♪
  24.      zarosítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zarositi: zarositev šip ♪
  25.      zarosíti  -ím dov., zarósil (ȋ í) brezoseb. krajši čas rositi; porositi: včasih je malo zarosilo / v osebni rabi dež zarosi; pren., knjiž. tolažba je zarosila v njegovo srce zarosíti se postati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: očala so se mu zarosila; okno v dvorani se je zarosilo / čelo se mu je zarosilo ∙ ekspr. zarosile so se jim oči postali so solzni zarošèn -êna -o: zarošena steklenica; zarošene šipe ♪

   381 406 431 456 481 506 531 556 581 606  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA