Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ros (4.256-4.280)


  1.      prenôsnik  -a m (ȏ) teh. stroj med pogonskim in delovnim strojem za spreminjanje vrtilne hitrosti: okvara prenosnika / zobniški prenosnik ♦ strojn. prenosnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota od enega toka snovi skozi tanko kovinsko steno k drugemu toku snovi ♪
  2.      preobláčenje  -a s (á) glagolnik od preoblačiti: preoblačenje bolnika; kabina, prostor za preoblačenje / preoblačenje kavčev ♪
  3.      preokupácija  -e ž (á) publ. 1. zanimanje, zavzetost: opis duševnosti junakov je avtorjeva osrednja preokupacija; miselne in čustvene preokupacije mladega človeka / ustvarjalna preokupacija pisateljev // skrb, zaposlitev: njegova glavna preokupacija je zdaj učenje / vsakdanje preokupacije meščanov 2. preobremenitev, prezaposlenost: preokupacija današnjega človeka / potreba po sprostitvi zaradi preokupacij ♪
  4.      preostáti  -stánem dov. (á ȃ) nav. 3. os. biti še a) neporabljen, nerazdeljen; ostati: pred odhodom vlaka ji je preostalo še nekaj časa, pa je šla še v trgovino; kruha ji je preostalo le še za nekaj dni; do konca meseca mu ni preostalo več mnogo denarja b) neopravljen, nenarejen: preostalo mu je še nekaj izpitov c) nav. ekspr. edino mogoč, primeren: ne preostane mu nič drugega, kot da ga prosi za pomoč; kaj nam po vsem tem še preostane kaj lahko še storimo / oškodovancu preostane samo še tožba; prim. preostali ♪
  5.      preóster  -tra tudi -ôstra -o stil. -ó prid. (ọ́, ó) preveč oster: nož je preoster predmet za otroke / ta prašek je za pomivanje občutljive posode preoster / izgovoril je preostro besedo; prisodili so ji preostro kazen; v časopisu so objavili preostro kritiko njegove najnovejše drame / njegov oče je preoster človek; ne bodi preoster z njim / ekspr. ima preoster glas, da bi bil lep / zaradi preostrega mraza ni odšel na sprehod prehudega / to podnebje je zanj preostro / ovinek je bil preoster, da bi ga lahko prevozil s tako hitrostjo / njene črte, poteze na obrazu so preostre ● evfem. njegov sluh ni preoster oster preóstro in preostró tudi preôstro prisl.: preostro govoriti; nikar ne sodite preostro mojih dejanj; nekateri vozniki preostro zavijajo ♪
  6.      preparát  -a m (ȃ) 1. na določen način pripravljena snov za določen namen, pripravek: zdravniki preizkušajo nov preparat; preparat so vbrizgavali vsake tri ure / farmacevtski, kozmetični preparati; hormonski, vitaminski preparat; krema vsebuje žvepleni preparat; preparati za umivanje las, zatiranje mrčesa 2. žival, rastlina ali njeni deli, pripravljeni za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: narediti preparat za šolsko zbirko; preparat želodca, žile; preparati za pouk biologije / mikroskopski preparat; mokri, suhi preparat / lepo ohranjen preparat martinčka v epruveti ♦ med. barvati histološki preparat ♪
  7.      preparíranje  -a s (ȋ) glagolnik od preparirati: prepariranje hroščev, žab; od očeta se je naučil prepariranja gozdnih živali / prepariranje hmelja / ni bil pristaš prepariranja ljudi za določene naloge / prepariranje latinskih besedil mu je jemalo dosti časa ♪
  8.      preparírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. pripravljati žival, rastlino ali njene dele za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: v naravoslovnem krožku so se učili preparirati metulje, žuželke in druge živali; sam je prepariral nekaj travniških rastlin za v šolo; znati preparirati ptiče 2. z določenim postopkom pripravljati, obdelovati kaj za uporabo: preparirati hmelj, tobak; pred uporabo kože preparirajo; preparirati papir 3. dov., ekspr. nagovoriti, pridobiti koga za kako dejavnost: končno so ga le preparirali, da je šel z njimi; ni ga lahko preparirati, da bi kaj naredil doma / s svojim poročanjem so javnost tako preparirali, da zaradi dogodkov ni bilo nobenih nemirov ◊ arheol. preparirati izkopanine s kemičnimi ali mehanskimi pripomočki dati izkopaninam prvotno obliko in jih obvarovati pred propadanjem; med. v laboratoriju preparirati srce, pljuča; šol. preparirati lekcijo ugotoviti in izpisati iz lekcije neznane besede, slovnične oblike zaradi (lažjega) prevajanja preparírati se knjiž., redko pripravljati se, učiti se: vsak dan se preparira za predavanje; dobro se je preparirala za vlogo, ki jo je morala odigrati preparíran -a -o: preparirani hrošči, metulji; ima zalogo posebej prepariranega tobaka; les je bil prepariran proti gnilobi ♦ muz. preparirani klavir klavir, ki se mu med strune vstavljajo razni predmeti, da nastanejo novi zvočni efekti ♪
  9.      prepeljáti  -péljem tudi -ám dov., prepêlji prepeljíte; prepêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti z enega mesta na drugo: prepeljati blago, tovor; čez reko se prepeljejo s čolnom; hitro, varno prepeljati / letalo je prepeljalo dvesto potnikov naenkrat // spraviti z enega mesta na drugo sploh: prepeljati avtomobil, voz drugam / imela je nalogo, da jih prepelje skozi zasedo 2. vozeč priti mimo česa, skozi kaj: prepeljati križišče / žarg. vlak je prepeljal signal zapeljal mimo signala, ko je bila na njem prižgana rdeča luč 3. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: prepeljati okrasni trak skozi luknjice; prepeljati žico skozi cev prepeljáti se enakomerno, drseč se premakniti: labod se je prepeljal po vodi / čez luno se je prepeljal temen oblak // nav. ekspr. zleteti z razprostrtimi, mirujočimi perutmi: sova se je prepeljala na drugo stran grape prepelján -a -o: vrednost prepeljanega tovora; pokojnik bo prepeljan na domače pokopališče ♪
  10.      prepeljávati  -am nedov. (ȃ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spravljati z enega mesta na drugo: prepeljavati blago, potnike; čez jezero se prepeljavajo s čolnom / včasih so morali hoditi v mesto peš, zdaj pa jih prepeljava avtobus // voziti (sem in tja): prepeljavati turiste po jezeru; prepeljaval jo je z avtomobilom // spravljati z enega mesta na drugo sploh: otrok prepeljava voziček iz sobe v sobo 2. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: prepeljavati vrv skozi zanke 3. nav. ekspr. kot spremljevalec voditi, usmerjati gibanje koga: prepeljaval je dekleta po parkih / koklja prepeljava piščance po dvorišču prepeljávati se enakomerno, drseč se premikati: po kanalih se prepeljavajo gondole / pav se je prepeljaval po dvorišču / po ledu se že prepeljavajo prvi drsalci se drsajo / po nebu se prepeljavajo beli oblaki // nav. ekspr. leteti z razprostrtimi, mirujočimi perutmi: nad gozdom se prepeljavajo kragulji ● ekspr. vedno se prepeljavata za roko, pod roko hodita, držeč se za roko, pod roko; prepeljava se po hiši kot gospa hodi ♪
  11.      prepénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da je kaj drugače, na drugem mestu zapeto, pripeto: obrnil je voz in začel prepenjati verige; plezalec se je prepenjal na klinih 2. s pripenjanjem, pritrjevanjem česa prekrivati, obdajati: stene so prepenjali s svilenimi tapetami, z žametom // napenjati, pripenjati čez kaj: med podboje so ob večerih prepenjali verige ● knjiž., redko gobelin prepenja celo steno prekriva; prepenjati lase s trakom spenjati prepénjati se knjiž. bočiti se: most se prepenja čez prepad / nad njimi se je prepenjalo modro nebo razprostiralo ♪
  12.      prepíh  -a m (ȋ) gibanje, premikanje zraka, ki nastane v (zaprtem) prostoru med dvema odprtinama: ko je odprl vrata, je nastal prepih; prepih mu škoduje; zavarovati rastline pred prepihom / biti, stati na prepihu; sušiti meso na prepihu ∙ ekspr. tako odgovorna delovna mesta bi morala biti stalno na prepihu izpostavljena kritičnemu ocenjevanju, nadzorstvu; ekspr. Slovenci živimo na prepihu na ozemlju, kjer se križajo različni kulturni, politični vplivi, različna prizadevanja ♪
  13.      prepísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prepis: uporabiti za kopije prepisni papir / prepisni biro / plačati prepisne stroške ◊ fin. prepisni denarni promet brezgotovinski denarni promet; jur. prepisno dovoljenje dovoljenje za zemljiškoknjižni prenos ♪
  14.      prepíšen  -šna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prepih: ta prostor je prepišen in mrzel / živimo na prepišnem koščku Evrope ♪
  15.      prepláviti  -im tudi preplavíti -ím dov., preplávil (ā ȃ; ȋ í) 1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasli potok preplavi njive in travnike / valovi so preplavili obalo; prostor je preplavila voda vdrla vanj, ga zalila / ekspr. hladen zrak bo preplavil naše kraje / kri preplavi tkivo; pren. gozd preplavijo jesenske barve; sonce je preplavilo vse mesto 2. ekspr. pojaviti se na določenem celotnem področju v veliki množini: mesto so preplavili begunci; sovražna vojska je preplavila deželo / množica je preplavila trg // pojaviti se kje v veliki količini: trg so preplavili ceneni izdelki / ameriško blago je preplavilo Evropo // pojaviti se, nastopiti na kakem širokem področju: kriza je preplavila vso celino; ta ideja je preplavila svet 3. ekspr. narediti, da se kaj pojavi na določenem celotnem področju v veliki količini: preplaviti mesto z letaki / otroci so preplavili ulico z vriščem 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža hiter nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ob tej novici ga je preplavilo veliko veselje / upanje preplavi vso dušo ● ekspr. dolino je preplavila novica o nesreči v dolini se je hitro razširila; ekspr. ofenziva je preplavila vse kraje je bila v vseh krajih; ekspr. rdečica ji je preplavila obraz zardela je po vsem obrazu preplávljen -a -o tudi preplavljèn -êna -o: preplavljeni travniki; ozemlje je preplavljeno z odporniškimi enotami; vse je bilo preplavljeno z lučjo ♪
  16.      prepodíti  -ím dov., prepódil (ȋ í) narediti, povzročiti, da navadno žival zapusti določen kraj, prostor: prepoditi srno, zajca / prepoditi vlomilca // narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: prepoditi žalostne misli; prepoditi komu muhe iz glave prepodèn -êna -o: prepodeni ptiči so se prestrašeno oglašali ♪
  17.      preponížen  -žna -o prid. (í ȋ) 1. preveč ponižen: to je preponižen človek / ekspr. ne prenaša preponižnega vedenja 2. ekspr. zelo ponižen: uslišite mojo preponižno prošnjo preponížno prisl.: preponižno se klanjati; preponižno prositi ♪
  18.      preponôsen  -sna -o prid. (ó ō) preveč ponosen: preponosen je, da bi prosil za denar ♪
  19.      prepregalíšče  -a s (í) nekdaj kraj, prostor, kjer se preprega živina: poštna kočija na prepregališču ♪
  20.      preprézati  -am nedov. (ẹ̄) 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: preprezati z žicami 2. ekspr. biti, obstajati a) načrtno razporejen na kakem področju: močvirje preprezajo jarki b) na kaki površini: pajčevine preprezajo strop; voda se že prepreza z ledeno skorjo; pren. veriga nasprotij prepreza svet 3. rastoč (mrežasto) a) prekrivati: trta prepreza zidanico b) se širiti v čem: korenine vedno globlje preprezajo zemljo preprézati se obstajati v mrežasti obliki: steze se preprezajo med grmovjem ● knjiž. nad poljem se prepreza meglica se razprostira, leži ♪
  21.      prepróga  -e ž (ọ̄) 1. navadno večji tekstilni izdelek, zlasti za pokrivanje tal: iztepati, pogrniti preprogo; tkati preproge; hoditi po preprogi; mehka, pisana preproga; izdelovanje preprog / bosenska preproga; molilna preproga v muslimanskem okolju preproga, na kateri se opravljajo molitve; predposteljna, stenska preproga 2. ekspr., s prilastkom skupek česa na gosto nahajajočega se, razprostirajočega se na večji površini: skrbeti za cvetne, zelene preproge po parkih; hoditi po preprogah smrekovih iglic; preproge narcis po pobočju; preproga zvezd / asfaltne preproge je bilo nenadoma konec asfaltne plasti (na cesti); travnik je postal ena sama pisana preproga ploskev ● leteča preproga v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; zastar. namizna preproga namizni prt, namizno pregrinjalo ◊ tekst. lepljene, vozlane preproge; orientalska preproga ročno izdelana večbarvna vozlana preproga, po izvoru iz osrednje in jugozahodne Azije; perzijska preproga orientalska gosto vozlana preproga z drobnimi raznobarvnimi vzorci; pirotska preproga tkana preproga z geometričnimi vzorci; las preproge; voj. bombardirati v preprogi bombardirati iz več letal istočasno, da padajo bombe nagosto druga za drugo v več pasovih ♪
  22.      prepúst  -a m (ȗ) grad. 1. cevast prostor pod cesto, železniško progo za pretakanje padavinske vode: prepust se je zamašil / cestni, železniški prepust 2. odprtina ob jezu z zaporno napravo, namenjena za uravnavanje odtoka odvečne vode: prepust pri hidrocentrali ● pisar. tako ravnanje je velik prepust velika napaka, malomarnost ◊ obrt. odprtina na jezu, skozi katero ob dvignjeni, odstranjeni zapornici teče voda v mlinsko korito ♪
  23.      prepustítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prepustiti: prostovoljna prepustitev sobe / prepustitev manj pomembnih del pomočniku; prepustitev dolžnosti drugemu / prepustitev obupu ♪
  24.      prerazporedítev  -tve ž (ȋ) publ. 1. ponovna razporeditev: prerazporeditev prostorov / prerazporeditev delitve dohodka 2. premestitev na novo delovno mesto: delavec se ni strinjal s svojo prerazporeditvijo ♪
  25.      prerazvít  -a -o prid. (ȋ) preveč razvit: posledice prerazvite civilizacije; ta otrok je duševno, telesno prerazvit za svojo starost ♪

   4.131 4.156 4.181 4.206 4.231 4.256 4.281 4.306 4.331 4.356  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA