Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ros (351-375)
- prostornínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prostornino: prostorninska enota, mera; prostorninsko razmerje pri plinih / prostorninska stiska v šolah prostorska stiska ◊ fiz. prostorninski raztezek povečanje prostornine; les. prostorninski les les, ki se meri zložen v skladovnico; prostorninski meter enota za merjenje lesa glede na prostornino ♪
- prostórnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost prostornega: prostornost sobe / slika daje vtis prostornosti ♪
- prostorôčen in prostoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) knjiž. narejen s prosto roko, brez pripomočkov: prostoročna risba / prostoročno risanje ● knjiž. prostoročna vožnja s kolesom vožnja, pri kateri se krmila ne drži z nobeno roko prostorôčno in prostoróčno prisl.: prostoročno narejena keramika ♪
- prostórski -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na prostor: prostorski odnosi; prostorska razporeditev / sposobnost prostorskega predstavljanja / prostorsko urejanje naselij / prostorska omejenost ozemlja / prostorska stiska ◊ geom. prostorska geometrija geometrija, ki se ukvarja s prostorskimi tvorbami; stereometrija; prostorska krivulja krivulja, katere točke niso na isti ravnini; prostorska tvorba geometrijska tvorba, katere elementi niso vsi na isti ravnini; min. prostorska mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi ali njen grafični prikaz; rad. prostorski val radijski val, ki se širi od oddajne do sprejemne antene nad zemeljskim površjem; urb. prostorsko planiranje prostórsko prisl.: prostorsko oblikovati, predstaviti; prostorsko ločen, oddaljen ♪
- prostórskost -i ž (ọ̄) knjiž. značilnost prostorskega: prostorskost predmetov; časovnost in prostorskost / pojmovati materijo kot čisto prostorskost ♪
- prostosléd -a m (ẹ̑) jur., nekdaj prostor, na katerem je dovoljeno iskanje rudnine ♪
- prostosŕčen -čna -o prid. (ȓ) knjiž. preprost, odkritosrčen: prostosrčen človek; biti zelo prostosrčen prostosŕčno prisl.: prostosrčno hvaliti; prostosrčno misleč človek ♪
- prostosŕčnost -i ž (ȓ) knjiž. preprostost, odkritosrčnost: hribovska prostosrčnost ♪
- prostóst -i ž (ọ̑) stanje, lastnost prostega: a) počitnice so, zdaj bomo uživali prostost; lepi dnevi prostosti so hitro minili b) ljudje imajo, uživajo popolno prostost / ker se ni dobro učil, mu je oče omejil prostost / dati, odvzeti komu prostost / braniti se s prostosti; izpustiti osumljenca na prostost ● boriti se za prostost domovine za svobodo; vznes. prinesti prostost še neosvobojenim bratom osvoboditi jih ◊ ekon. kovna prostost nekdaj pravica državljanov, da jim državna kovnica naredi iz kovine, ki so jo prinesli sami, ustrezno število kovancev; jur. protipraven odvzem prostosti
protipravna omejitev svobode gibanja ♪
- prostósten -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na prostost: prostostni občutek ♦ jur. prostostna kazen kazen, pri kateri mora obsojenec prebivati v kazenskem poboljševalnem zavodu ♪
- prostotrósnica -e ž (ọ̑) nav. mn., bot. glive, pri katerih nastajajo trosi na trosnih podstavkih, Basidiomycetes: zaprtotrosnice in prostotrosnice ♪
- prostovênčnica -e ž (ȇ) nav. mn., bot. rastline, ki nimajo zraslih venčnih listov, Dialypetalidae: cvetno odevalo pri prostovenčnicah ♪
- prostovóljec -jca m (ọ̑) kdor se prostovoljno odloči, prijavi za določeno delo, dejanje: prostovoljci so stopili iz vrste; iskati prostovoljce za nevarno delo // kdor stopi prostovoljno v vojsko: prostovoljci so takoj dobili orožje; četa prostovoljcev; boriti se kot prostovoljec / enoletni prostovoljec v stari Avstriji vojaški obveznik, ki mu je zaradi izobrazbe dovoljen enoletni vojaški rok ♪
- prostovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki temelji na svobodni volji, ne pa na prisili, obveznosti: prostovoljna odločitev; udeležba je prostovoljna / da se ne bi predali sovražniku, so se odločili za prostovoljno smrt; s prostovoljnim delom zgraditi kulturni dom / pobirati prostovoljne prispevke / prostovoljno gasilsko društvo ♦ šol. prostovoljne dejavnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine prostovóljno prisl.: prostovoljno narediti, se odločiti ♪
- prostovóljka -e ž (ọ̑) ženska oblika od prostovoljec: prostovoljke so takoj odšle na delo / boja se je udeležila kot prostovoljka / bolničarka prostovoljka ♪
- prostovóljnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost prostovoljnega: prostovoljnost odločitve / spoštovati načelo prostovoljnosti ♪
- prostovóljski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prostovoljce ali prostovoljstvo: stopiti v prostovoljsko četo / prostovoljski rok ♪
- prostovóljstvo -a s (ọ̑) pojav ali dejstvo, da je kdo prostovoljec: biti ponosen na sinovo prostovoljstvo / njegovo dvomesečno prostovoljstvo se je bližalo koncu ♪
- prostozidár -ja m (á) zgod. pripadnik prostozidarstva: emblem prostozidarjev ♪
- prostozidárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na prostozidarje ali prostozidarstvo: prostozidarsko gibanje / prostozidarska loža osnovna organizacijska enota prostozidarjev ♪
- prostozidárstvo -a s (ȃ) zgod. liberalno svetovnonazorsko gibanje, nastalo v začetku 18. stoletja: prostozidarstvo na Slovenskem ♪
- prostrán -a -o prid. (ā á) ki ima veliko ploskovno razsežnost: gozd je zelo prostran; prostrana ravnina; lepa in prostrana vas / ekspr. sprejel ga je v prostrani sobi veliki, prostorni / ekspr. vsa prostrana domovina ♪
- prostránost -i ž (á) lastnost, značilnost prostranega: prostranost gozdov, pokrajine / prostranost vesolja / ekspr. izgubiti se v neskončni prostranosti ♪
- prostránstvo -a s (ȃ) prostran, obširen svet, prostor: nenaseljena prostranstva v Sibiriji; to so še neraziskana prostranstva // lastnost, značilnost takega sveta, prostora: nepregledno prostranstvo oceana / ekspr. izgubil se je v prostranstvu teme ♪
- prostréti -strèm dov., prostŕl (ẹ́ ȅ) star. razprostreti, razgrniti: prostreti prt / otrok je prostrl roke k materi razširil prostŕt -a -o: preproga, prostrta pred kaminom ♪
226 251 276 301 326 351 376 401 426 451