Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ros (201-225)


  1.      nèprostóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. ki ni prostoren: neprostorna hiša 2. knjiž. ki ni prostorski: kompozicija slike je neprostorna ♪
  2.      nèprostovóljen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni prostovoljen: čeprav je bila laž neprostovoljna, se je je sramovala; neprostovoljno delo; neprostovoljno potovanje / bili so neprostovoljne priče neprijetnemu dogodku / neprostovoljna dražba prisilna dražba nèprostovóljno prisl.: neprostovoljno se odločiti za kaj ♪
  3.      nèprosvetljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni prosvetljen: še neprosvetljeni narodi; neprosvetljene ljudske množice / zastar. služboval je največ v neprosvetljenih krajih zaostalih ♪
  4.      nèprosvetljênost  -i ž (ȅ-é) značilnost neprosvetljenega človeka: odpravljati neprosvetljenost množic / zdravstvena neprosvetljenost ♪
  5.      nèpróšen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) knjiž. nenaprošen: neprošen hoče posredovati / dobil je neprošeno podporo za katero ni prosil ♪
  6.      nèsproščèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni sproščen: nesproščena napetost, sila / nesproščeno gibanje telesa / zaradi njenega molka se je čutil nesproščenega / nesproščeno govorjenje, vedenje ♪
  7.      nèsproščênost  -i ž (ȅ-é) lastnost nesproščenega: nesproščenost telesa / nesproščenost njenega vedenja je kvarila razpoloženje / spoznal je, da je v njej veliko nesproščenosti ♪
  8.      nítroskupína  in nítro skupína -e ž (ȋ-í) kem. atomska skupina iz enega atoma dušika in dveh atomov kisika ♪
  9.      noróst  -i ž (ọ̑) 1. ekspr. nespametno, neumno dejanje ali ravnanje: napravil je veliko norost; počenjati, uganjati norosti; mladostne norosti / modna norost nenavadna, neprimerna, pozornost vzbujajoča modna novost // kar je podobno duševni bolezni: ljudi je obsedla nerazumljiva norost 2. zastar. duševna bolezen: njegove norosti zdravniki niso mogli ozdraviti ● ekspr. sramota ga je grizla do norosti zelo; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most ♪
  10.      oprostílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. s katerim se oprosti: slišati je bilo oprostilne glasove ♦ jur. oprostilni razlogi razlogi za oprostitev od obtožbe; oprostilna sodba sodba, s katero se obtoženec oprosti obtožbe ♪
  11.      oprostítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od oprostiti: predpisati oprostitev plačevanja davkov; oprostitev otroka od telesne vzgoje; oprostitev od vojaške službe / branilec je zahteval za obtoženca oprostitev ♪
  12.      oprostíti  -ím dov., opróstil (ȋ í) 1. narediti, da kdo ni več dolžen storiti, delati česa: oprostiti koga kake dolžnosti; oprostili so ga plačevanja davkov; oprostiti koga vojaške službe / oprostili so ga davkov 2. s sodbo odločiti, da kdo ni kriv dejanja, zaradi katerega je bil obtožen: sodišče ga je oprostilo ♦ jur. oprostiti obtožbe s sodbo odločiti, da obtoženec ni storil kaznivega dejanja, da ni kazensko odgovoren ali da dejanje ni kaznivo 3. narediti, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzročen negativni odnos do koga: oprostiti komu zamudo; vse mu je oprostila; ekspr. ni si mogel oprostiti, da je bil tako nepreviden / oprostiti komu žalitev odpustiti / kot vljudnostna fraza pijan je bil, oprostite izrazu, kot krava 4. v medmetni rabi izraža vljudnost a) pri nagovoru: oprostite, da vas motim; oprostite, koliko je ura b) pri ugovarjanju, zavrnitvi: on je to storil! Oprostite, to je nemogoče; oprosti, to pa že ne bo držalo // izraža opravičilo: oprosti, nisem mislila tako hudo; oprostite, da sem tako pozen // izraža začudenje, nejevoljo: oprostite, tega pa res ne razumem; oprosti, to je pa že preneumno 5. star. narediti prosto, svobodno: napadli so jetnišnico in oprostili jetnike; oprostiti talce / pogumno so se bojevali in oprostili celo predmestje osvobodili // rešiti, umakniti: oprostila je svojo dlan iz njegove; nestrpno se je oprostil njenega objema / oprostil se je strahu, zadrege oprostíti se narediti, da je razumljivo, možno kako ravnanje, vedenje: oprostila se je, ker je morala za trenutek iz sobe / oprostil se ji je zaradi zamude oproščèn -êna -o: trije so bili obsojeni, dva pa oproščena; vse mu je bilo oproščeno; biti oproščen davkov; bil je oproščen vojaške službe ♪
  13.      oprostítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na oprostitev: oprostitveni postopek ♦ jur. oprostitveni razlogi oprostilni razlogi ♪
  14.      oprostljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da oprostiti: oprostljiva nerodnost / oprostljiva zamuda opravičljiva; oprostljivo ravnanje odpustljivo ♪
  15.      opróščati  -am nedov. (ọ́) 1. delati, da kdo ni več dolžen storiti, delati česa: take ljudi so oproščali službe na galeji; star. oproščati od plačevanja 2. s sodbo odločati, da kdo ni kriv dejanja, zaradi katerega je bil obtožen: s tem sodišče obtoženca oprošča 3. delati, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzročen negativni odnos do koga: vedno znova mu je oproščala opróščati se delati, da je razumljivo, možno kako ravnanje, vedenje: v pismu se jim je oproščala, ker jih ni utegnila obiskati ♪
  16.      oproščênec  -nca m (é) kdor je česa oproščen: davčni oproščenec / izpustitev oproščencev ♪
  17.      oproščênje  -a s (é) glagolnik od oprostiti: prosil jo je oproščenja zaradi zamude / prosil je mater oproščenja / kot vljudnostna fraza prosim oproščenja, za oproščenje, če motim / zahteval je oproščenje zanj ♪
  18.      oroséti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. orositi se: čelo mu je oroselo orosèl in orosél -éla -o: orosela šipa; oroselo oko ♪
  19.      orosíti  -ím dov., orósil (ȋ í) z rošenjem zmočiti, ovlažiti: dež je orosil steklo, šipo; očala so se mu orosila / pot mu je orosil čelo; solze so ji orosile lica // nekoliko zmočiti, ovlažiti: orositi kaktuse, liste; orositi z vodo / orositi z limonovim sokom pokapati; pesn. kri junakov je orosila zemljo ∙ ekspr. vsem so se orosile oči postali so solzni orošèn -êna -o: orošena očala; orošeno ogledalo, okno; gledala ga je z orošenimi očmi ♪
  20.      oróšati  -am nedov. (ọ́) 1. knjiž. z rošenjem močiti, vlažiti; rositi: pot mu oroša čelo // nekoliko močiti, vlažiti: orošati rastline 2. zastar. namakati, napajati: potok oroša cvetoče travnike ♪
  21.      osmerostòp  -ópa m (ȍ ọ́) vrsta iz osmih vštric stoječih ali korakajočih oseb: prvi osmerostop zavija desno / korakati v osmerostopih ♪
  22.      osmerostrán  in osmerostràn -ána -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima za osnovno ploskev osmerokotnik: osmerostrana stavba ♦ geom. osmerostrana piramida, prizma ♪
  23.      ostróst  tudi óstrost tudi ôstrost -i ž (ọ̑; ọ́; ó) lastnost, značilnost ostrega: ostrost britve, noža / ostrost sluha / ostrost njenih besed ga je presenetila / ostrost spora se je stopnjevala ♪
  24.      ostrostrélec  -lca m (ẹ̑) kdor je posebej izurjen za streljanje z ostrostrelsko puško: ostrostrelec ga je zadel naravnost v glavo / izbrali so ga za ostrostrelca ♪
  25.      ostrostrélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ostrostrelce: ostrostrelska akcija ♦ voj. ostrostrelska puška posebej prirejena puška repetirka z daljnogledom in dometom do 1.000 m ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA