Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ros (1.926-1.950)


  1.      kipéti  -ím nedov., tudi kípel (ẹ́ í) 1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: juha, mleko kipi / iz pokritega lonca je kipela voda / krompir že kipi voda, v kateri se kuha krompir / ekspr. na štedilniku nekaj kipi močno vre; pren., ekspr. morje kipi in se lomi okrog skale 2. ekspr., s predlogom iz močno odtekati, liti: iz rane kipi kri; ta voda kar kipi iz tal / iz oči so ji kipele solze // z glagolskim samostalnikom kazati se, pojavljati se v veliki meri: iz prsi so ji kipeli vzdihi; iz nje so kipele prošnje / iz grl je kipela pesem navdušeno so peli / brezoseb. ni ga bilo, je kipelo iz matere je vznemirjeno govorila 3. ekspr., z glagolskim samostalnikom obstajati v veliki meri: v njem je kipela jeza, moč / brezoseb. v njej je kipelo od sreče / kar kipel je od navdušenja, veselja bil je zelo navdušen, vesel; star. kipi življenjske sile / narava je kipela v zelenju je bila vsa zelena 4. ekspr. biti (zelo) visok: betonske zgradbe kipijo v nebo / hriba kipita kvišku ● star. na kmetiji je delo kipelo je bilo veliko dela; ekspr. kri jim kipi v žilah so mladi, živahni; ekspr. izpod klobuka mu kipijo lasje imajo videz bujnosti; ekspr. v mestu kipi življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; ekspr. kri ji kipi v glavo močno zardeva; zelo je razburjena kipèč -éča -e: kipeč od veselja; kipeč krop; kipeči morski valovi; kipeče besede; reči s kipečim srcem; ekspr. njeno kipeče telo močno in lepo razvito ♪
  2.      kisárna  -e ž (ȃ) prostor, obrat za izdelovanje kisa: kisarni so prizidali objekt za konzerviranje zelenjave ♪
  3.      kisík  -a m (ȋ) med elementi najbolj razširjeni plin brez barve, vonja in okusa: kisik je potreben za življenje; spajati se s kisikom; jeklenka (napolnjena) s kisikom; kisik in vodik / kisik za rezanje in varjenje / žarg., med. bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik / aparat za kisik ♦ kem. dvovalentni kisik ki lahko veže dva atoma vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; prosti kisik ki ni vezan v spojino; zračni kisik ki je v zraku; teh. tekoči kisik ♪
  4.      kítica  -e ž (í) 1. lit. enota pesmi iz dveh ali več verzov: pesem ima tri kitice; ponavljanje kitic / zapel je prvo kitico / alkajska kitica ki obsega dva enajsterca, deveterec in deseterec; asonirana kitica ki ima asonanco; dvovrstična, trivrstična kitica; nibelunška kitica ki obsega štiri šesterostopne verze z nadštevilnim zlogom za tretjo stopico 2. manjšalnica od kita: ima, nosi kratke kitice; zgrabil jo je za kitico / kitica rožmarina ♪
  5.      kjé  prisl. (ẹ̄) 1. izraža vprašanje po kraju, na katerem se dejanje dogaja: kje imate žogo? kje stanuješ? kdaj in kje je to bilo? ekspr. kje neki tiči? elipt. to se je zgodilo na Gorjancih ali kje menda na Gorjancih / neustalj.: kje hodiš tako dolgo? kod; od kje si doma? odkod / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: gleda, kje so vrata; ne ve, kje naj začne; elipt. daleč, ne vem kje, se je oglasil krik 2. ekspr., navadno v zvezi s še, že izraža veliko krajevno ali časovno oddaljenost: kje so časi, ko sem hodil na lov; kje je še novo leto; kje je že to za nami; kje bom že jutri ob tem času 3. ekspr., navadno v zvezi z neki, pa izraža močno zanikanje, zavrnitev: kje ima pravico, da odloča sam; ali se res možiš? Oh, kje; da bi otrok ubogal, kje neki; mislite, da so počakali? Kje pa / ne grem v kino, kje pa imam čas; kje pa naj jaz to vem / pog. če se meni ni posrečilo, kje se bo tebi kako 4. izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju: moral se je kje ustaviti; kje drugje bi to ne bilo mogoče; knjigo dobiš tam kje na polici; spet bo obležal kje v jarku / gledal je, da bi ga kje srečal; ekspr. če si kje dobrodošel, pri nas si; elipt. če kje, pri njem se dobi / morda si se v računu kje zmotil ● ekspr. samo za hrano gre pol plače, kje pa je še vse drugo veliko premalo se zasluži za vse potrebe; ekspr. ne ve, kje se ga glava drži zaradi preobilice dela, skrbi je popolnoma zmeden; pog. otroci se nimajo kje igrati nimajo prostora za igranje; ekspr. le kje imaš oči? ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; pog. kje sva že ostala? pri katerem delu, stavku besedila sva prenehala; o čem sva prej govorila; ekspr. kje vse sem že spraševal spraševal sem že v mnogih krajih; knjiž. kje je kaj kazalo (v knjigi); redko kje pa kje se oglaša kos tu pa tam; prim. bogve, kdove ♪
  6.      kládivar  tudi kladívar -ja m (ā; ȋ) 1. ekspr. kovač: kladivarji in rudarji / za kladivarja se boš kmalu izučil 2. vznes., s prilastkom kdor ima nadpovprečno voljo, sposobnost voditi druge: bil je kladivar koroškega slovenstva; kladivar usode ◊ strojn. mlin kladivar stroj, ki drobi grude z vrtečimi se kladivi ♪
  7.      kláftra  -e ž (ȃ) 1. nekdaj dolžinska mera, 1,896 m: lopa je dolga kakih deset klafter; meri eno klaftro in pol ∙ ekspr. najrajši bi se pogreznil sto klafter globoko zelo me je sram 2. star. prostorninska mera, zlasti za drva, približno 4 m3: dobil je dve klaftri drv / meriti na klaftre ♪
  8.      klámfati  -am nedov. (ȃ) nižje pog. sestavljati, zbijati: v prostem času rad kaj klamfa; pren., ekspr. to nalogo klamfam že ves mesec ♪
  9.      klávnica  -e ž (ȃ) stavba, prostor za klanje živali: stanuje zraven klavnice; gnati, peljati živino v klavnico / perutninska klavnica; pren., ekspr. strahotna vojna klavnica ♦ agr. industrijska klavnica v kateri se meso zaklanih živali predeluje v mesne izdelke ♪
  10.      klavstrofobíja  -e ž (ȋ) psiht. bolezenski strah pred zaprtim prostorom ♪
  11.      klavzúra  -e ž (ȗ) 1. rel. predpis glede prepovedi vstopa drugim osebam v samostanske prostore: prelomiti, spoštovati klavzuro / samostanska klavzura // del samostana, v katerega nimajo dostopa zlasti osebe drugega spola: iti v klavzuro 2. žarg., šol. klavzurna naloga: pisali smo klavzuro ♪
  12.      klečáti  -ím nedov., klêči in kléči; klêčal in kléčal (á í) biti na nogah, upognjenih v kolenih: stati in klečati v cerkvi / klečati na eni nogi ∙ ekspr. kleči pred tem človekom ponižuje se pred njim; ga obožuje ♦ šport. klečati sonožno // klečeč prestajati kazen: moral je klečati / klečati za kazen klečé: kleče moliti, prositi klečèč -éča -e: klečeč na tleh, v kotu; klečeča množica; sam.: gledal je klečeče pred seboj ♪
  13.      klepèt  -éta in -êta m (ȅ ẹ́, é) nav. ekspr. živahen, sproščen pogovor o nepomembnih stvareh: za klepet vedno najde čas / iz sobe je bilo slišati klepet govorjenje, pogovarjanje // v zvezi z na družabni sestanek ali pogovor: pridi popoldne na klepet ◊ vet. udarjanje zadnjih kopit, podkev ob sprednje pri hitrejši hoji konja zaradi nepravilnega podkovanja ♪
  14.      klepetáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. nav. ekspr. živahno, sproščeno se pogovarjati o nepomembnih stvareh: spet klepeta pred hišo; klepetajo že celo uro / z njo rada klepetam se pogovarjam // govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klepeta / klepeta neumnosti / učenka rada klepeta 2. dajati ostre glasove z udarjanjem zgornjega dela kljuna ob spodnji del: čaplje, štorklje glasno klepetajo // redko, v zvezi z zobje šklepetati: zobje so mu klepetali od mraza klepetáje: živahno klepetaje sta krenili proti domu ♪
  15.      kléščar  -ja m (ẹ̑) 1. nar. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče; rogač: pajki in kleščarji 2. redko kdor klesti: kleščarji in tesarji ♪
  16.      kléščman  -a m (ẹ̑) nar. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče; rogač: ulovila sva nekaj kleščmanov ♪
  17.      klét  -í ž, daj., mest. ed. kléti (ẹ̑) 1. del stavbe od pritličja navzdol, navadno v zemlji: klet je hladna, vlažna; obokana klet; šel je v klet po drva / dati jabolka, ozimnico v klet / pog. stanuje v kleti v kletnem stanovanju // navadno v zvezi vinska klet stavba, prostor za predelovanje, hranjenje vina: zgradili so novo vinsko klet 2. nar. vzhodno manjša stavba v vinogradu za stiskanje, hranjenje vina; zidanica: iz kleti se je slišalo petje ♪
  18.      kléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na klet: kletne stopnice; kletno okno je razbito / kletni prostori / dobila je kletno stanovanje ♪
  19.      klétka  -e ž (ẹ̑) 1. navadno s kovinskimi palicami ograjen prostor za (divje) živali: zver so zaprli v kletko; levja kletka; kletka za tigre; tu je tesno kot v kletki; pren., knjiž. ujet sem v kletko velemesta // navadno v zvezi ptičja kletka manjša priprava s stranicami iz kovinskih, lesenih palic za ptice: na oknu visi ptičja kletka; kupil je kletko za kanarčka 2. evfem. zapor, ječa: po nekaj letih so ga izpustili iz kletke / če bo kradla, bo prišla v kletko ● ekspr. še dva koraka in že sva se znašla v kletki v zasedi, v pasti ◊ elektr. motor s kletko asinhronski motor z navitjem v obliki valjasto razporejenih palic; mont. kletka košu podobna kabina dvigala pri rudniku ♪
  20.      klicáj  -a m (ȃ) 1. lingv. ločilo, ki označuje zapoved, željo, prošnjo: v nalogi manjka nekaj vejic in dva klicaja; klicaj in vprašaj // knjiž., ekspr. opozorilo, zapoved: stavka je bila glasen klicaj nevzdržnega položaja 2. zastar. klic, krik: slišal je klicaje, ki so se mu bližali 3. zastar. lučaj, streljaj: kmetije, za klicaj oddaljene druga od druge ♪
  21.      kliènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. oseba v odnosu do svojega rednega pravnega zastopnika, stranka: bil je klient znanega odvetnika; ta odvetnik ima mnogo klientov / je slab klient od katerega ni mnogo gmotnih koristi ♦ zgod. klient pri starih Rimljanih meščan, ki ga kot svojo delovno silo varuje, ščiti patricij // nav. ekspr. oseba v odnosu do osebe, ki ji redno opravlja določene storitve; (stalna) stranka: že več let je njihov klient; trgovec s svojimi klienti 2. ekspr. moški v odnosu do prostitutke: po stopnicah so se sprehajale prostitutke s svojimi klienti ♪
  22.      klimaktêrij  -a m (é) med. doba med zrelostjo in starostjo, zlasti pri ženskah, mena: biti v klimakteriju / težave klimakterija ♪
  23.      klimatizácija  -e ž (á) 1. uravnavanje temperature, vlažnosti in menjavanja zraka v zaprtem prostoru: klimatizacija prostorov; podjetje se ukvarja s klimatizacijo tovarn / klimatizacija zraka / naprava za klimatizacijo in ventilacijo 2. teh. klimatska naprava: napeljati klimatizacijo ♪
  24.      klimatizátor  -ja m (ȃ) naprava za uravnavanje temperature, vlažnosti in menjavanja zraka v zaprtem prostoru: vključiti klimatizator ♪
  25.      klimatizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) uravnavati temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru: klimatizirati dvorano ♦ les. klimatizirati les umetno uravnavati vlažnost lesa klimatizíran -a -o: klimatizirani prostori; klimatiziran zrak; lokal je klimatiziran na 22° C ♪

   1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA