Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ros (156-180)
- makroskópski -a -o prid. (ọ̑) knjiž. tako velik, da se vidi s prostim očesom, ant. mikroskopski: makroskopski pojavi / makroskopsko opazovanje makroskópsko prisl.: makroskopsko stvar ni spremenjena ♪
- mákrospóra -e ž (ȃ-ọ̑) bot. tros, iz katerega zraste rastlina z ženskimi spolnimi organi ♪
- mákrostruktúra -e ž (ȃ-ȗ) teh. zgradba snovi, vidna s prostim očesom: makrostruktura kristala // publ. zgradba celotne družbe ali njenih večjih delov: jugoslovanska makrostruktura ♪
- maróški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Maročane ali Maroko: maroški kralj; maroška pristanišča ◊ usnj. maroško usnje tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano ♪
- matórost -i ž (ọ̄) zastar. starost, priletnost: visoka matorost; sključen od matorosti / potem je prišla starost in matorost izčrpanost, oslabelost ♪
- mèdprôstor -óra m (ȅ-ó ȅ-ọ́) vmesni prostor: medprostor so izkoristili za police ♦ agr. nasadi z velikimi medprostori nezasajenimi površinami // grad. prostor med sestavnima deloma gradbenega elementa: medprostor je zapolnjen z izolirnim materialom ♪
- meroslóvje -a s (ọ̑) redko nauk o merah; metrologija ♪
- merosóden -dna -o prid. (ọ́) zastar., navadno v zvezi merosodni urad urad za kontrolo meril: pooblastila merosodnega urada ♪
- míkrosekúnda -e ž (ȋ-ȗ) fiz. enota za merjenje časa, milijonina sekunde: delci razpadejo že po nekaj mikrosekundah ♪
- mikroskóp tudi mikroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) optična priprava za opazovanje zelo majhnih, s prostim očesom nevidnih stvari: opazovati celice z mikroskopom; mikroskop z veliko povečavo; objektiv mikroskopa / opazovati kaj pod mikroskopom ∙ ekspr. ogledati si zadevo pod mikroskopom natančno in vsestransko jo proučiti ♦ fiz. elektronski mikroskop ki uporablja namesto svetlobe curke hitrih elektronov; polarizacijski mikroskop ki uporablja polarizirano svetlobo; svetlobni mikroskop mikroskop; med. fluorescenčni mikroskop pri katerem se v fluorescenčni svetlobi pokaže poleg oblike tudi sestava opazovanega
predmeta ♪
- mikroskópičen -čna -o prid. (ọ́) raba peša mikroskopski: mikroskopična preiskava / mikroskopični delci / njeno pismo je bilo napisano z mikroskopičnimi črkami zelo majhnimi mikroskópično prisl.: mikroskopično majhni delci ♪
- mikroskopíja -e ž (ȋ) glagolnik od mikroskopirati: tehnika mikroskopije / elektronska mikroskopija ♪
- mikroskopíranje -a s (ȋ) glagolnik od mikroskopirati: tehnika mikroskopiranja / elektronsko mikroskopiranje ♪
- mikroskopírati -am nedov. in dov. (ȋ) opazovati z mikroskopom: mikroskopirati celice; pren., ekspr. še pozno v noč je mikroskopiral sporočilo ♪
- mikroskópski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na mikroskop: mikroskopski preparat; mikroskopska slika / mikroskopski pregled tkiva; mikroskopska povečava; mikroskopsko opazovanje / mikroskopska tehnika 2. tako majhen, da se vidi le z mikroskopom: mikroskopski delci; mikroskopski organizem // ekspr. zelo majhen: pismo je bilo napisano z mikroskopskimi črkami / favorit ima le mikroskopsko prednost mikroskópsko prisl.: mikroskopsko preiskovati material; mikroskopsko drobna, majhna bitja; mikroskopsko malo prostora ♪
- míkrospóra -e ž (ȋ-ọ̑) bot. tros, iz katerega zraste rastlina z moškimi spolnimi organi ♪
- míkrostruktúra -e ž (ȋ-ȗ) teh. zgradba snovi, vidna le z mikroskopom: z mikrostrukturo razčlenjeni vidni pojavi; mikrostruktura kristala // publ. zgradba majhnih družbenih delov, pojavov: mikrostruktura družine, šolskega razreda ♪
- mnogotérost -i ž (ẹ̑) star. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoterost čustev ♪
- modroslóvec -vca m (ọ̑) star. filozof: to vprašanje dela modroslovcem že dolgo težave / modroslovci in medicinci slušatelji filozofske fakultete ♪
- modroslóven -vna -o prid. (ọ̑) star. filozofski: modroslovna smer / tu je nadaljeval modroslovne študije ♪
- modroslóvje -a s (ọ̑) star. filozofija: zgodovina modroslovja / končati tretji letnik modroslovja filozofske fakultete ♪
- modroslóvski -a -o prid. (ọ̑) star. filozofski: modroslovski spisi / modroslovska fakulteta ♪
- modróst -i ž (ọ̑) 1. lastnost modrega človeka: občudoval je modrost svoje žene; spoštovali so ga zaradi njegove modrosti; ekspr. človek velike modrosti / podvomili so o modrosti njegove odločitve primernosti, ustreznosti 2. kar vsebuje, izraža prodorno mišljenje in ustrezno ravnanje: te besede so velika modrost; življenjska modrost; modrost v pregovorih / stara modrost pravi: kamen do kamna palača 3. ekspr. misel, spoznanje: vsi so tiščali tja, kjer je on razkladal svoje modrosti; rad je poslušal burkeževe premetene modrosti / iron. sit sem tvojih modrosti 4. ekspr. znanje: mož brez večje jezikovne modrosti; bil je nabit z vso mogočo modrostjo / glava mu je omahovala od same modrosti / šolska modrost 5. rel. krepost, ki človeku daje spoznanje in voljnost odločati se za tisto, kar je Bogu ljubo: rasti v modrosti ● iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; kamen modrosti po verovanju alkimistov kamen, s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro; preg. stara kost je modrost star človek je razmeroma zelo moder, izkušen; preg. previdnost je mati modrosti kdor se hoče izogniti nesreči, mora biti previden ♪
- modrósten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na modrost: modrostne knjige / modrostne puhlice ◊ anat. modrostni zob vsak od dveh zadnjih kočnikov ♪
- modróstnik -a m (ọ̑) 1. anat. vsak od dveh zadnjih kočnikov: izpuliti modrostnik 2. redko modrijan, modrec: on je velik modrostnik ♪
31 56 81 106 131 156 181 206 231 256