Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ros (156-180)



  1.      makroskópski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. tako velik, da se vidi s prostim očesom, ant. mikroskopski: makroskopski pojavi / makroskopsko opazovanje makroskópsko prisl.: makroskopsko stvar ni spremenjena
  2.      mákrospóra  -e ž (-ọ̑) bot. tros, iz katerega zraste rastlina z ženskimi spolnimi organi
  3.      mákrostruktúra  -e ž (-) teh. zgradba snovi, vidna s prostim očesom: makrostruktura kristala // publ. zgradba celotne družbe ali njenih večjih delov: jugoslovanska makrostruktura
  4.      maróški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Maročane ali Maroko: maroški kralj; maroška pristanišča ◊ usnj. maroško usnje tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano
  5.      matórost  -i ž (ọ̄) zastar. starost, priletnost: visoka matorost; sključen od matorosti / potem je prišla starost in matorost izčrpanost, oslabelost
  6.      mèdprôstor  -óra m (-ọ́) vmesni prostor: medprostor so izkoristili za police ♦ agr. nasadi z velikimi medprostori nezasajenimi površinami // grad. prostor med sestavnima deloma gradbenega elementa: medprostor je zapolnjen z izolirnim materialom
  7.      meroslóvje  -a s (ọ̑) redko nauk o merah; metrologija
  8.      merosóden  -dna -o prid. (ọ́) zastar., navadno v zvezi merosodni urad urad za kontrolo meril: pooblastila merosodnega urada
  9.      míkrosekúnda  -e ž (-) fiz. enota za merjenje časa, milijonina sekunde: delci razpadejo že po nekaj mikrosekundah
  10.      mikroskóp  tudi mikroskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) optična priprava za opazovanje zelo majhnih, s prostim očesom nevidnih stvari: opazovati celice z mikroskopom; mikroskop z veliko povečavo; objektiv mikroskopa / opazovati kaj pod mikroskopom ∙ ekspr. ogledati si zadevo pod mikroskopom natančno in vsestransko jo proučitifiz. elektronski mikroskop ki uporablja namesto svetlobe curke hitrih elektronov; polarizacijski mikroskop ki uporablja polarizirano svetlobo; svetlobni mikroskop mikroskop; med. fluorescenčni mikroskop pri katerem se v fluorescenčni svetlobi pokaže poleg oblike tudi sestava opazovanega predmeta
  11.      mikroskópičen  -čna -o prid. (ọ́) raba peša mikroskopski: mikroskopična preiskava / mikroskopični delci / njeno pismo je bilo napisano z mikroskopičnimi črkami zelo majhnimi mikroskópično prisl.: mikroskopično majhni delci
  12.      mikroskopíja  -e ž () glagolnik od mikroskopirati: tehnika mikroskopije / elektronska mikroskopija
  13.      mikroskopíranje  -a s () glagolnik od mikroskopirati: tehnika mikroskopiranja / elektronsko mikroskopiranje
  14.      mikroskopírati  -am nedov. in dov. () opazovati z mikroskopom: mikroskopirati celice; pren., ekspr. še pozno v noč je mikroskopiral sporočilo
  15.      mikroskópski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na mikroskop: mikroskopski preparat; mikroskopska slika / mikroskopski pregled tkiva; mikroskopska povečava; mikroskopsko opazovanje / mikroskopska tehnika 2. tako majhen, da se vidi le z mikroskopom: mikroskopski delci; mikroskopski organizem // ekspr. zelo majhen: pismo je bilo napisano z mikroskopskimi črkami / favorit ima le mikroskopsko prednost mikroskópsko prisl.: mikroskopsko preiskovati material; mikroskopsko drobna, majhna bitja; mikroskopsko malo prostora
  16.      míkrospóra  -e ž (-ọ̑) bot. tros, iz katerega zraste rastlina z moškimi spolnimi organi
  17.      míkrostruktúra  -e ž (-) teh. zgradba snovi, vidna le z mikroskopom: z mikrostrukturo razčlenjeni vidni pojavi; mikrostruktura kristala // publ. zgradba majhnih družbenih delov, pojavov: mikrostruktura družine, šolskega razreda
  18.      mnogotérost  -i ž (ẹ̑) star. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoterost čustev
  19.      modroslóvec  -vca m (ọ̑) star. filozof: to vprašanje dela modroslovcem že dolgo težave / modroslovci in medicinci slušatelji filozofske fakultete
  20.      modroslóven  -vna -o prid. (ọ̑) star. filozofski: modroslovna smer / tu je nadaljeval modroslovne študije
  21.      modroslóvje  -a s (ọ̑) star. filozofija: zgodovina modroslovja / končati tretji letnik modroslovja filozofske fakultete
  22.      modroslóvski  -a -o prid. (ọ̑) star. filozofski: modroslovski spisi / modroslovska fakulteta
  23.      modróst  -i ž (ọ̑) 1. lastnost modrega človeka: občudoval je modrost svoje žene; spoštovali so ga zaradi njegove modrosti; ekspr. človek velike modrosti / podvomili so o modrosti njegove odločitve primernosti, ustreznosti 2. kar vsebuje, izraža prodorno mišljenje in ustrezno ravnanje: te besede so velika modrost; življenjska modrost; modrost v pregovorih / stara modrost pravi: kamen do kamna palača 3. ekspr. misel, spoznanje: vsi so tiščali tja, kjer je on razkladal svoje modrosti; rad je poslušal burkeževe premetene modrosti / iron. sit sem tvojih modrosti 4. ekspr. znanje: mož brez večje jezikovne modrosti; bil je nabit z vso mogočo modrostjo / glava mu je omahovala od same modrosti / šolska modrost 5. rel. krepost, ki človeku daje spoznanje in voljnost odločati se za tisto, kar je Bogu ljubo: rasti v modrosti ● iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; kamen modrosti po verovanju alkimistov kamen, s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro; preg. stara kost je modrost star človek je razmeroma zelo moder, izkušen; preg. previdnost je mati modrosti kdor se hoče izogniti nesreči, mora biti previden
  24.      modrósten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na modrost: modrostne knjige / modrostne puhlice ◊ anat. modrostni zob vsak od dveh zadnjih kočnikov
  25.      modróstnik  -a m (ọ̑) 1. anat. vsak od dveh zadnjih kočnikov: izpuliti modrostnik 2. redko modrijan, modrec: on je velik modrostnik

   31 56 81 106 131 156 181 206 231 256  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA