Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ros (131-155) 
- iztróšiti -im, in iztrošíti in iztróšiti -im dov. (ọ́; ȋ ọ́) publ. porabiti, izčrpati: pri delu je iztrošil vse svoje moči iztróšiti se, in iztrošíti se in iztróšiti se 1. izrabiti se, dotrajati: stroj se iztroši 2. izčrpati se, oslabeti: pri tem delu so se mu iztrošile oči iztróšen -a -o: iztrošeno vozilo ♪
- ízvenprostóren -rna -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ọ̑) publ. prostorsko neopredeljen, neodvisen od prostora: umetnost pojmuje kot družbeno nepogojen, izvenčasoven in izvenprostoren pojav ♪
- járost 1 -i ž (ā) značilnost jarega, mladega: jarost in ozimnost žita ♪
- járost 2 -i ž (ā) star. jeza, razdraženost: jarost ga je obvladala; potolažiti jarost; napad jarosti ♪
- jêdrost -i ž (é) knjiž. 1. čvrstost, krepkost: jedrost lic / jedrost slovenskega ljudstva / jedrost semena 2. nazornost, sočnost: jedrost izraza ♪
- karoseríja -e ž (ȋ) zgornji del avtomobila za motor in za potnike ali tovor: tovarna izdeluje karoserije; karoserija avtobusa, tovornjaka / avtomobilska karoserija ♦ avt. odprta karoserija s premično ali zložljivo streho; samonosna karoserija s toliko okrepljenim dnom, da ne potrebuje šasije ♪
- karoseríjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na karoserijo: karoserijska delavnica / karoserijska pločevina ♪
- karoseríst -a m (ȋ) kdor načrtuje ali izdeluje karoserije: vodilni italijanski karoseristi ♪
- koróščina -e ž (ọ̑) koroško narečje: govori koroščino; posebnosti koroščine ♪
- korošíca -e ž (í) nar. kar je po izvoru s Koroškega: med različnimi sekirami je imel tudi korošico / kadi pipo korošico ♪
- koróški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Korošce ali Koroško: koroška dežela, zemlja / koroški plebiscit; koroška narečna skupina / prirediti koroško-primorski večer ♦ zgod. ustoličevanje koroškega vojvode ♪
- krós -a m (ọ̑) šport. tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi: gojiti kros / spomladanski, zimski kros / kros z motornimi kolesi ♪
- krosíst -a m (ȋ) žarg., šport. kdor goji kros: zmaga domačih krosistov ♪
- krôsna -sen s mn. (ó ȏ) nar. statve: ropot krosen ♪
- krošé -ja m (ẹ̑) šport. udarec pri boksu z zamahom roke od strani: premagal ga je z močnim krošejem / desni, levi kroše ♪
- krôšnja -e ž (ó) 1. zgornji, vejnati del drevesa: gosta, zelena krošnja; veter je stresal košate krošnje kostanjev; bogata razraščenost krošnje; plezati v vrh krošnje / oblikovati krošnje okrasnih dreves 2. nekdaj lesena priprava za prenašanje drobnih predmetov za prodajo: oprtati krošnjo; s krošnjo na hrbtu je potoval po deželi / ribniška krošnja ◊ alp. priprava za prenašanje težjih tovorov na hrbtu v hribe ♪
- krošnjár -ja m (á) 1. nekdaj kdor v krošnji prenaša in prodaja drobne predmete: krošnjar si je oprtal napol prazno krošnjo; kupiti kaj od krošnjarja / kočevski krošnjar; ribniški rešetarji in krošnjarji / kot krošnjar je prehodil veliko sveta 2. redko branjevec, kramar: takšne stvari se dobijo pri vsakem krošnjarju ♪
- krošnjáriti -im nedov. (á ȃ) 1. nekdaj v krošnji nositi in prodajati drobne predmete: v mladosti je krošnjaril; odločil se je, da bo šel krošnjarit v tuje dežele 2. slabš., redko kupčevati, prekupčevati: krošnjariti s slikami ♪
- krošnjárjenje -a s (á) glagolnik od krošnjariti: krošnjarjenje s suho robo je bilo zelo razširjeno ♪
- krošnjárka -e ž (á) redko branjevka, kramarica: vsiljiva krošnjarka ♪
- krošnjárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na krošnjarje: krošnjarska trgovina / krošnjarsko dovoljenje ♪
- krošnjárstvo -a s (ȃ) nekdaj dejavnost krošnjarjev: odpraviti krošnjarstvo / dobiti dovoljenje za krošnjarstvo ♪
- krôšnjast -a -o prid. (ó) podoben krošnji: krošnjasta oblika ♪
- krošnjàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima zelo razvito krošnjo: veter maje krošnjate bore; sedeli so pod krošnjato jablano ♪
- ljúdskoprosvéten -tna -o prid. (ȗ-ẹ̑) nanašajoč se na ljudsko prosveto: podpirati ljudskoprosvetno delo / ljudskoprosvetna društva ♪
6 31 56 81 106 131 156 181 206 231 
