Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ros (126-150)


  1.      introspektíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na introspekcijo: introspektivna usmerjenost; introspektivno razčlenjevanje osebnosti / introspektiven človek / introspektivni roman ♦ psih. introspektivna psihologija introspektívno prisl.: introspektivno razčlenjevati ♪
  2.      ískrost  -i ž (í) lastnost, značilnost iskrega: zavida mu iskrost njegovih konj / ekspr. iskrost črnih oči / knjiž. iskrost duha bistrost, prodornost ♪
  3.      izprosíti  -prósim tudi sprosíti sprósim dov., izpróšen tudi spróšen (ȋ ọ́) 1. s prošnjami priti do česa: hrano so izprosili pri sosedih; izprosila je, da so vzeli sina na delo; za nekaj dni si je izprosil dopust // rel. s prošnjami, molitvijo priti do česa: izprositi milost, nebesa, srečo / Mati božja naj mu izprosi zdravje 2. redko pregovoriti, prepričati: očeta ne bo mogoče izprositi ● nar. belokranjsko izprositi (si) dekle dobiti soglasje, privoljenje pri snubljenju, zasnubiti ♪
  4.      izprosjáčiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: hrano so izprosjačili ♪
  5.      iztróšenost  -i ž (ọ́) publ. izrabljenost, dotrajanost: iztrošenost vozil ♪
  6.      iztróšiti  -im, in iztrošíti in iztróšiti -im dov. (ọ́; ȋ ọ́) publ. porabiti, izčrpati: pri delu je iztrošil vse svoje moči iztróšiti se, in iztrošíti se in iztróšiti se 1. izrabiti se, dotrajati: stroj se iztroši 2. izčrpati se, oslabeti: pri tem delu so se mu iztrošile oči iztróšen -a -o: iztrošeno vozilo ♪
  7.      ízvenprostóren  -rna -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ọ̑) publ. prostorsko neopredeljen, neodvisen od prostora: umetnost pojmuje kot družbeno nepogojen, izvenčasoven in izvenprostoren pojav ♪
  8.      járost 1 -i ž (ā) značilnost jarega, mladega: jarost in ozimnost žita ♪
  9.      járost 2 -i ž (ā) star. jeza, razdraženost: jarost ga je obvladala; potolažiti jarost; napad jarosti ♪
  10.      jêdrost  -i ž (é) knjiž. 1. čvrstost, krepkost: jedrost lic / jedrost slovenskega ljudstva / jedrost semena 2. nazornost, sočnost: jedrost izraza ♪
  11.      karoseríja  -e ž (ȋ) zgornji del avtomobila za motor in za potnike ali tovor: tovarna izdeluje karoserije; karoserija avtobusa, tovornjaka / avtomobilska karoserija ♦ avt. odprta karoserija s premično ali zložljivo streho; samonosna karoserija s toliko okrepljenim dnom, da ne potrebuje šasije ♪
  12.      karoseríjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na karoserijo: karoserijska delavnica / karoserijska pločevina ♪
  13.      karoseríst  -a m (ȋ) kdor načrtuje ali izdeluje karoserije: vodilni italijanski karoseristi ♪
  14.      koróščina  -e ž (ọ̑) koroško narečje: govori koroščino; posebnosti koroščine ♪
  15.      korošíca  -e ž (í) nar. kar je po izvoru s Koroškega: med različnimi sekirami je imel tudi korošico / kadi pipo korošico ♪
  16.      koróški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Korošce ali Koroško: koroška dežela, zemlja / koroški plebiscit; koroška narečna skupina / prirediti koroško-primorski večer ♦ zgod. ustoličevanje koroškega vojvode ♪
  17.      krós  -a m (ọ̑) šport. tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi: gojiti kros / spomladanski, zimski kros / kros z motornimi kolesi ♪
  18.      krosíst  -a m (ȋ) žarg., šport. kdor goji kros: zmaga domačih krosistov ♪
  19.      krôsna  -sen s mn. (ó ȏ) nar. statve: ropot krosen ♪
  20.      krošé  -ja m (ẹ̑) šport. udarec pri boksu z zamahom roke od strani: premagal ga je z močnim krošejem / desni, levi kroše ♪
  21.      krôšnja  -e ž (ó) 1. zgornji, vejnati del drevesa: gosta, zelena krošnja; veter je stresal košate krošnje kostanjev; bogata razraščenost krošnje; plezati v vrh krošnje / oblikovati krošnje okrasnih dreves 2. nekdaj lesena priprava za prenašanje drobnih predmetov za prodajo: oprtati krošnjo; s krošnjo na hrbtu je potoval po deželi / ribniška krošnja ◊ alp. priprava za prenašanje težjih tovorov na hrbtu v hribe ♪
  22.      krošnjár  -ja m (á) 1. nekdaj kdor v krošnji prenaša in prodaja drobne predmete: krošnjar si je oprtal napol prazno krošnjo; kupiti kaj od krošnjarja / kočevski krošnjar; ribniški rešetarji in krošnjarji / kot krošnjar je prehodil veliko sveta 2. redko branjevec, kramar: takšne stvari se dobijo pri vsakem krošnjarju ♪
  23.      krošnjáriti  -im nedov. (á ȃ) 1. nekdaj v krošnji nositi in prodajati drobne predmete: v mladosti je krošnjaril; odločil se je, da bo šel krošnjarit v tuje dežele 2. slabš., redko kupčevati, prekupčevati: krošnjariti s slikami ♪
  24.      krošnjárjenje  -a s (á) glagolnik od krošnjariti: krošnjarjenje s suho robo je bilo zelo razširjeno ♪
  25.      krošnjárka  -e ž (á) redko branjevka, kramarica: vsiljiva krošnjarka ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA