Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ros (101-125)


  1.      heteroseksuálen  -lna -o prid. (ȃ) med. spolno nagnjen do oseb drugega spola: heteroseksualen odnos ♪
  2.      heterosilábičen  -čna -o prid. (á) lingv. ki pripada drugemu zlogu, raznozložen: heterosilabični glas ♪
  3.      hidrosfêra  -e ž (ȇ) geogr. vodovje na zemeljskem površju ♪
  4.      hídrosistém  -a m (ȋ-ẹ̑) grad. urejena, med seboj povezana skupina vod z napravami: graditi hidrosistem; hidrosistem Donava—Tisa—Donava ♪
  5.      hídrostátičen  -čna -o prid. (ȋ-á) nanašajoč se na hidrostatiko: hidrostatični pritisk / hidrostatična priprava / ribji mehur je hidrostatičen organ ♦ fiz. hidrostatični paradoks dejstvo, da tlak na steno posode ni odvisen od oblike posode, marveč od gostote tekočine in globine ♪
  6.      hídrostátika  -e ž (ȋ-á) fiz. nauk o mirujočih tekočinah in mirujočih telesih v njih: zakonitosti hidrostatike ♪
  7.      higroskóp  tudi higroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) teh. priprava za merjenje vlažnosti: meriti vlažnost zraka s higroskopom; higroskop za določanje vlage v lesu, papirju in gradbenem materialu ♪
  8.      higroskópen  -pna -o prid. (ọ̑) fiz. ki vpija vlago iz zraka: higroskopna snov ♪
  9.      higroskópičen  -čna -o prid. (ọ́) fiz. ki vpija vlago iz zraka: kalcijev klorid je higroskopičen ♪
  10.      higroskópičnost  -i ž (ọ́) fiz. lastnost, značilnost higroskopičnega: higroskopičnost kuhinjske soli ♪
  11.      higroskópnost  -i ž (ọ̑) fiz. lastnost, značilnost higroskopnega: izkoriščanje higroskopnosti pri sušenju zraka ♪
  12.      higroskópski  -a -o prid. (ọ̑) fiz. ki vpija vlago iz zraka: higroskopska snov / higroskopska vlaga vlaga, ki jo vpije snov iz zraka ♪
  13.      hitróst  -i ž (ọ̑) 1. v časovni enoti opravljena pot: hitrost enakomerno narašča; povečati, zmanjšati hitrost; zaradi prevelike hitrosti je zaneslo vozilo s ceste; maksimalna, povprečna hitrost; hitrost vetra, zvoka; hitrost širjenja elektromagnetnih valov; hitrost sto kilometrov na uro; merjenje hitrosti / nadzvočna, svetlobna hitrost; pristajalna hitrost letala ♦ astr. ubežna hitrost ki jo mora dobiti telo, da premaga privlačno silo nebesnega telesa; teh. ekonomična ali ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši; vrtilna hitrost 2. žarg., avt. možnost za spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi menjalnika pri motornem vozilu; prestava: avtomobil ima štiri hitrosti // položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi; prestava: menjati hitrost; voziti v tretji hitrosti, s tretjo hitrostjo ♪
  14.      hitróst  tudi hítrost -i ž (ọ̑; í) lastnost, značilnost hitrega: hitrost dela; hitrost industrijskega razvoja / za to delo je potrebna hitrost in natančnost / zaradi hitrosti je nastalo precej napak hitrice ♪
  15.      hitrósten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na hitrost: hitrostna meja / hitrostni rekord; hitrostna krivulja ♦ šport. hitrostni športi športi, pri katerih se uspeh meri po doseženem času; hitrostna vožnja; hitrostno drsanje ♪
  16.      hitrostrélka  -e ž (ẹ̑) knjiž. orožje s kratko cevjo, ki se sámo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih; brzostrelka ♪
  17.      horoskóp  tudi horoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) napoved človekove usode po položaju zvezd: sestaviti horoskop / v časopisu je prebrala svoj horoskop ♪
  18.      hrábrost  -i ž (á) lastnost hrabrega človeka: občudovali so ga zaradi njegove hrabrosti / bil je odlikovan s kolajno za hrabrost ♪
  19.      hrábrosten  -tna -o prid. (á) dobljen za hrabrost: hrabrostna kolajna ♪
  20.      hrôšč  hrôšča m (ȍ ó) 1. žuželka s trdimi sprednjimi krili in grizalom: hrošči letajo, lezejo; pisani hrošči; ličinka hrošča ♦ zool. koloradski hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata; rjavi ali majski hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris 2. žarg. tip osebnega avtomobila znamke Volkswagen: kupil si je hrošča ♪
  21.      hrôščar  -ja m (ȏ) kdor zbira hrošče, navadno v študijske namene: bil je navdušen hroščar in metuljar ♪
  22.      hrôšček  -čka m (ō) manjšalnica od hrošč: priletel je zlato rumen hrošček ♪
  23.      hrôščev  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na hrošče: hroščeva krila / hroščevo leto leto, ko se v velikih množinah pojavijo rjavi hrošči ♦ zool. hroščeva pokrovka trdo sprednje krilo pri hrošču ♪
  24.      hrôščevski  -a -o (ó) pridevnik od hrošč: hroščevska krila ♪
  25.      introspékcija  -e ž (ẹ́) knjiž. opazovanje lastnih čustev, hotenj ali misli, samoopazovanje: v obeh navedenih delih je pisateljevo izhodišče introspekcija; pesnikova lirska introspekcija; popolna introspekcija ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA