Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rom (801-825)
- francóski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Francoze ali Francijo: francoski jezik; francoska književnost / francoski predstavnik v mednarodni delegaciji; francoska vlada / francoski film / francoski ključ francoz; star. francoska bolezen sifilis ◊ arhit. francosko okno do tal segajoče okno z ograjo na zunanji strani; friz. francoska brada brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; gastr. francoska solata solata iz zelenjave, krompirja in majoneze; gost. francoski bife; francoska strežba strežba, pri kateri si gost sam postreže s prinesenih plošč; zgod. francoska revolucija buržoazna revolucija leta 1789 v Franciji francósko prisl.: govoriti (po) francosko ∙ pog. oditi po francosko brez slovesa, neopazno; pog., ekspr. gost jo je popihal kar po francosko odšel je, ne da bi plačal ♪
- frekvénca -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava, pogostnost: ugotavljati frekvenco dihanja, vrtljajev; frekvenca pobliskavanja svetilnika / publ. frekvenca prometnih nesreč raste; v učbenik so sprejete zlasti besede z visoko frekvenco pogosto rabljene / frekvenca strank na pošti // publ. uporaba, izkoriščenost: proga je zaradi premajhne frekvence opuščena; številke pričajo o vedno večji frekvenci prostorov 2. fiz. število nihajev v časovni enoti: spreminjati frekvenco; nizka, visoka frekvenca / oddajnik dela na frekvenci 20,003 megahertza s frekvenco ♦ elektr. omrežna frekvenca frekvenca električne napetosti v električnem omrežju 3. šol. predavateljeva potrditev obiskovanja predavanj: dati, dobiti frekvenco ♪
- frekvénten -tna -o prid., frekvéntnejši (ẹ̑) ki ima razmeroma veliko frekvenco, pogosten: upošteval je le frekventne primere; zelo frekventen in slaboten pulz / publ. ukinitev manj frekventnih avtobusnih prog uporabljanih, izkoriščenih ♪
- fréska -e ž (ẹ̑) 1. um. slika, narejena na svež omet: restavrirati, zaščititi freske; obok je poslikan s freskami 2. slika na omet sploh: steno je krasila velika freska; renesančne freske; pren. njegov roman je zgodovinska freska iz življenja balkanskih Slovanov ♪
- fritéza -e ž (ẹ̑) električna priprava za cvrenje rib, mesa, krompirja, cvrtnik: domače in uvožene friteze ♪
- funkcioníranje -a s (ȋ) glagolnik od funkcionirati: obrazložil jim je funkcioniranje stroja / omogočati normalno funkcioniranje mestnega prometa ♪
- futúr -a m (ȗ) lingv. prihodnji čas: izražanje s futurom ♪
- gájba -e ž (ȃ) 1. zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo: zbijati gajbe; krompir so zložili v gajbe / kupil je gajbo grozdja 2. star. (ptičja) kletka: ptica se še ni privadila gajbe 3. ekspr. tesen, zaprt prostor: vratar je tičal v stekleni gajbi ob stopnišču ♪
- gajéta -e ž (ẹ̑) navt. večji dalmatinski ribiški čoln z enim jamborom ♪
- galvanométer -tra m (ẹ̄) elektr. priprava za merjenje šibkega električnega toka: meriti z galvanometrom / diferenčni galvanometer za merjenje razlike dveh tokov ♪
- galvanostegíja -e ž (ȋ) teh. elektrolitsko prekrivanje predmetov s tanko kovinsko plastjo za zaščito ali polepšavo: kromanje in zlatenje sta pogosta primera galvanostegije ♪
- galvánski -a -o prid. (ȃ) 1. elektr. nanašajoč se na pretvarjanje kemične energije v električno: galvanski tok / galvanski člen osnovna enota galvanske baterije; galvanska baterija priprava (z več členi) za pretvarjanje kemične energije v električno 2. teh. nanašajoč se na galvaniziranje: galvansko kromanje / galvanska prevleka ♪
- gáma -e ž, tudi neskl. (ā) tretja črka grške abecede: alfa, beta, gama [γ] gáma neskl. pril. tretji po vrsti: stranica nasproti kota gama ◊ fiz. žarki gama in gama žarki elektromagnetno valovanje, ki nastane pri razpadanju mnogih radioaktivnih snovi; metal. železo gama in gama železo železo, ki nastane pri segrevanju železa alfa ♪
- gármond -a m (ȃ) tisk. tiskarska črka, po velikosti med borgisom in cicerom: prispevek bo postavljen v garmondu ♪
- gejzír -a in -ja tudi géjzir -a in -ja m (ȋ; ẹ̑) vroč vrelec, ki v rednih presledkih brizga visoko v zrak: ogromen gejzir; izbruh gejzira; pren., ekspr. bomba je padla in črn gejzir zemlje je bruhnil iz tal ♪
- genéza -e ž (ẹ̑) knjiž. izvor, nastanek in razvoj česa: opisovati genezo njegovega razmerja do družbe; socialna in psihološka geneza; geneza literarnega dela; geneza pesnikovega ustvarjanja; podatki o genezi romana ♦ med. geneza bolezni; rel. Géneza svetopisemska knjiga o nastanku sveta in človeka ♪
- geolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na geologijo: geološki razvoj; geološka in mineraloška sestava naše zemlje / geološka doba doba v zemeljski zgodovini / geološka karta karta, ki prikazuje sestavo oziroma razvoj zemeljske skorje / strokovnjaki iz geološkega zavoda; geološko raziskovanje ♪
- germanístika -e ž (í) veda o germanskih jezikih in književnostih ali o nemškem jeziku in književnosti: napisal je mnogo del iz germanistike / diplomirati iz germanistike in romanistike ♪
- germanízem -zma m (ȋ) lingv. element nemščine v kakem drugem jeziku: ogibati se germanizmov; germanizmi in romanizmi ♪
- germánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Germane: romanski in germanski jeziki / nav. ekspr. boriti se proti germanski ekspanziji nemški ♪
- gládek -dka -o, stil. gladák gládka -o in -ó prid., gladkéjši tudi glájši (á; ȃ á) 1. ki ima površino brez izboklin, vdolbin: gladek les; bel, gladek papir; gladka cesta; gladka površina, stena; tla so bila gladka kakor marmor / v gladkih gubah padajoče zavese / imela je gladko, belo polt / gladka puškina cev cev, ki nima znotraj spiralastih žlebov // preprosto oblikovan: dala si je narediti gladko obleko / nazaj počesani, gladki lasje ki niso kodrasti, skodrani; gladko blago enobarvno; brez vzorcev // drsen, spolzek: spodrsniti na gladkem ledu 2. slovnično, stilno zelo izoblikovan: skrben, gladek prevod; gladki verzi; jezik v romanu je lep, gladek / gladek dialog drame; govorila je z gladkimi, ubranimi besedami 3. ki poteka brez težav, ovir: gladek potek dogodkov; mislili so, da bo opravek bolj gladek / publ. gladka zmaga naših košarkarjev ● njegov glas je
bil sladek in gladek pretirano vljuden, prijazen; ima lep, gladek nastop uglajen, brezhiben ◊ anat. gladke mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje; bot. gladki bor bor z mehkimi iglicami in sprva gladko skorjo, po izvoru iz Severne Amerike, Pinus strobus; film. gladka stran filma stran filmskega traku, ki ni prevlečena z emulzijo; gastr. gladka omaka omaka, ki je enakomerno gosta gládko stil. gladkó prisl.: ta učenec gladko bere; gladko obrit; lase ima gladko nazaj počesane; pesem je lepo, gladko prevedena; gladko tekoči verzi; vse je šlo gladko kot po maslu ∙ gladko govori več jezikov dobro, brez napak; delo jima je šlo gladko od rok hitro, uspešno; ekspr. to si je gladko izmislil popolnoma, čisto; ekspr. ponudbo je gladko odklonil odločno, brez premišljanja ♪
- gládež 1 -a m (ȃ) ekspr. stradanje: siromak, obsojen na večni gladež ♪
- gláven 1 -vna -o prid. (ȃ) ki je po pomembnosti na prvem mestu: glavni deli česa; glavni krivec; dosegel je glavni namen; glavni kmetijski pridelek določenega področja; to je eden izmed glavnih vzrokov; glavni znak bolezni; glavna dejavnost podjetja; njegova glavna napaka; glavna oseba drame; glavna sestavina česa; glavne stvari sem že uredil; glavna točka seje; interpretacija glavnih vlog; glavne politične zahteve; glavna prometna žila / popisati dogodek v glavnih obrisih / glavna sezona // ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: glavni dobitek na loteriji; glavni oltar v cerkvi; glavni trg; glavni vhod; glavni vod; glavna vrata / glavna cesta; glavno mesto države // ki ima večjo, največjo odgovornost: glavni blagajnik; glavni inženir; glavni urednik; glavna sestra v bolnici / glavni odbor najvišji, osrednji odbor kake organizacije ● imeti glavno besedo
pomembno vlogo pri odločanju ◊ arhit. glavna ladja osrednja cerkvena ladja, navadno širša in višja od stranskih; film. glavni snemalec snemalec, ki snema osrednje dogajanje filma in vodi delo drugih snemalcev; fin. glavna knjiga knjiga ali kartoteka, sestavljena iz sintetičnih kontov; gastr. glavna jed najizdatnejši del kosila ali večerje; geom. glavna normala; jur. glavni dolžnik; glavna obravnava obravnava, na kateri odloča sodišče o utemeljenosti tožbe; lingv. glavni stavek neodvisni stavek podredja, ki ima dopolnilo v odvisnem stavku; glavni števnik števnik, ki izraža količino štetega; min. glavna ploskev somernosti vodoravna ploskev somernosti; navt. glavni jambor jambor na ladji, drugi od spredaj; glavno jadro jadro na glavnem jamboru; petr. glavna rudnina rudnina, ki nastopa v kamnini v največji množini; voj. glavni stan sedež vrhovnega poveljstva v vojni; vsi pripadniki vrhovnega poveljstva; glavni štab najvišje poveljstvo
narodnoosvobodilne vojske na ozemlju posameznih jugoslovanskih narodov glávni -a -o sam.: on je glavni; postal je eden glavnih; žarg. govoril sem z glavnim glavnim direktorjem; glavnim urednikom; glavno si pa pozabil; v glavnem se strinjava skoraj v celoti; letina bo v glavnem dobra ♪
- glavnína -e ž (ȋ) 1. glavni, največji del vojaške enote: patrulja je zaostala za glavnino; izvidniške čete so se v vasi združile z glavnino; glavnina odreda se je pomikala proti severu 2. z rodilnikom glavni, največji del česa sploh: glavnina njegove literarne dejavnosti je iz časa med obema vojnama; objaviti, ponatisniti glavnino referata / redko glavnina filma, romana osrednji del, jedro ♦ anat. glavni, srednji del kakega organa; glavnina kosti, želodca 3. redko glavarina ♪
- glavnovézen -zna -o prid. (ẹ̄) elektr., navadno v zvezi glavnovezni motor elektromotor z zaporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja ♪
676 701 726 751 776 801 826 851 876 901