Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rom (476-500)


  1.      ávtorka  -e ž (ā) avtorica: avtorka romana ♪
  2.      avtotipíja  -e ž (ȋ) tisk. tehnika visokega tiska z rastrskim klišejem: avtotipija je v reprodukcijah najpogosteje rabljena / v knjigi je razmeroma dosti avtotipij odtisov v tej tehniki // kliše, ki izkazuje poltone; rastrski kliše ♪
  3.      ažúr  -a m (ȗ) obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se nekatere niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo: perilo okrasiti, zarobiti z ažurom; prt z ažurom ♦ tekst. tkanina v vezavi, ki daje luknjičav videz; neskl. pril.: ažur stroj ♪
  4.      ažurírati 2 -am nedov. in dov. (ȋ) obrt. krasiti, robiti z ažurom, mrežiti: ažurirati prt ažuríran -a -o: dobila je v dar šest ažuriranih robcev ♪
  5.      báger  -gra tudi -ja m (á) teh. stroj za izkopavanje in nakladanje zemeljskega materiala: delati z bagrom; grabežni, parni, žlični bager // navt. naprava za čiščenje in poglabljanje plovnih poti: sesalni bager ♪
  6.      bágrati  -am nedov. (ā) teh. izkopavati in nakladati zemeljski material z bagrom ♪
  7.      bagríst  in bageríst -a m (ȋ) kdor dela z bagrom: tečaj za bagriste ♪
  8.      bahátost  -i ž (á) lastnost bahatega človeka: njegova bahatost me jezi / soba je opremljena s staromodno bahatostjo ♪
  9.      baktêrijski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na bakterije: bakterijska kultura / bakterijski strup; bakterijska gniloba krompirja ♪
  10.      balansírati  in balancírati -am nedov. (ȋ) 1. loviti ravnotežje: balansirati na ograji, po vrvi; balansira z rokami; pren. balansirati med dvema strankama 2. preh. držati v ravnotežju: natakar spretno balansira krožnike / med pogovorom je lahkotno balansirala s skodelico ♪
  11.      bánčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na banko: bančni nameščenec / bančni kredit za gradnjo stanovanj; bančni posli ♦ fin. bančni kapital denar, vložen v bančne posle, ali sredstva, ki so last banke; bančni račun v bančnih knjigah vpisana evidenca imetja in plačilnega prometa posamezne stranke ♪
  12.      bánjast  -a -o prid. (á) podoben banji: krompir so prevažali v velikih banjastih koših ♦ arhit. banjasti obok bánjasto prisl.: banjasto obokana cerkev ♪
  13.      baptistêrij  -a m (é) um. prostor ali stavba za krščevanje; krstilnica: romanski baptisterij; stolnica z baptisterijem ♪
  14.      barkáča  -e ž (á) čoln, zlasti za promet v pristaniščih: pripeljal se je na motorni barkači; pristaniška barkača // slabš. barka: s to barkačo se ne bom vozil ◊ navt. večji čoln vojne mornarice ♪
  15.      barkása  -e ž (ȃ) čoln, zlasti za promet v pristaniščih: barkasa je pristala v zalivu; tovorne barkase ◊ navt. večji čoln vojne mornarice ♪
  16.      bárva  -e ž (ȃ) 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo 2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo ● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno ◊ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice ♪
  17.      bázen 1 -zna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na baza1: bazno taborišče odprave / bazni aerodrom ♪
  18.      bél  -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́) 1. ki je take barve kot sneg ali mleko, ant. črn: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje 2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve // ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja // v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje // ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan 3. redko nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, področje 4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protirevolucionarna organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; protirevolucionarna organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji ● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga čezmerno omejevanje rojstev; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z dekleti; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči ◊ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, cinka in svinca; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; bela uš bélo prisl.: belo cvesti; belo se oblačiti; belo bleščeči biseri; belo oprana obleka; belo pogrnjena miza / piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen ∙ belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem béli -a -o sam.: beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami; kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev; star. ta bela s koso smrt; ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica; na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu; v belo oblečen; ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo; ekspr. dokazati črno na belem pismeno; neizpodbitno, popolnoma; gore so že v belem pokrite s snegom; pogledati z belim z beločnico; jezno; vipavsko belo belo vino; pog. liter belega in sodo belega vina; v daljavi je bilo videti nekaj belega; nevesta v belem v beli obleki ♪
  19.      belíti 1 in béliti -im nedov. (ȋ ẹ́) 1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore 2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase ∙ star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje 3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem // nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča 4. redko močno segrevati: beliti peč za kruh belíti se in béliti se knjiž. 1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg 2. postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli belèč -éča -e: ravnina z belečimi se vasmi béljen -a -o: beljena preja; po starem beljene hiše ♪
  20.      béljenje 1 -a s (ẹ́) 1. glagolnik od beliti1: a) beljenje stanovanja b) beljenje las, platna; beljenje tkanine s klorom c) beljenje hlodov 2. redko belež: beljenje odpada s sten ♪
  21.      belokránjski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Belokranjce ali Belo krajino: belokranjski ljudski običaji; belokranjska ljudska noša ♦ gastr. belokranjski matevž pretlačen krompir in fižol z ocvirki ♪
  22.      benzén  -a m (ẹ̑) kem. osnovni aromatski ogljikovodik: derivati benzena ♪
  23.      benzidín  -a m (ȋ) kem. aromatski amin za proizvodnjo umetnih barvil ♪
  24.      bergamótka  -e ž (ọ̑) agr. zelo aromatična hruška okroglaste oblike in zelenkasto rjave barve: švicarska bergamotka ♪
  25.      berljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da brati: berljiva pisava / poezija je berljiva na različne načine / berljiva knjiga ki se prijetno bere berljívo prisl.: berljivo napisan roman ♪

   351 376 401 426 451 476 501 526 551 576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA