Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rom (201-225)



  1.      kompromísarstvo  -a s () nav. slabš. lastnosti ali ravnanje človeka, ki (rad) dela kompromise; nedoslednost, nenačelnost: to ga je zapeljalo v kompromisarstvo; oportunistično, prakticistično kompromisarstvo / boriti se proti kompromisarstvu
  2.      kompromísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na kompromis: sprejeli so kompromisen predlog; najti kompromisno rešitev; vsebina deklaracije je kompromisna / slikarjeva kompromisna tehnika
  3.      kompromísnost  -i ž () lastnost, značilnost kompromisnega: kompromisnost izjave / zanj sta značilni prilagodljivost in kompromisnost
  4.      kompromitácija  -e ž (á) kompromitiranje: kompromitacija dobronamerne akcije
  5.      kompromitíranje  -a s () glagolnik od kompromitirati: boji se kompromitiranja; poskus kompromitiranja ni uspel
  6.      kompromitírati  -am dov. in nedov. () zmanjšati, odvzeti ugled, veljavo komu z razkritjem resničnih ali namišljenih dejstev: kompromitiral je svojega dobrega prijatelja; kompromitirati koga pred javnostjo / taki posamezniki kompromitirajo celo organizacijo / zadnja akcija ga je popolnoma kompromitirala; pren., ekspr. kompromitirali so ideje marksizma kompromitírati se izgubiti ugled zaradi nepoštenega, nečastnega dejanja: voditelji so se pri ljudstvu kompromitirali; pazil je, da se ne bi kompromitiral / revija se je med okupacijo kompromitirala kompromitíran -a -o: kompromitirani politiki; kompromitirana teorija o rasni superiornosti
  7.      koromáč  -a m (á) nar. primorsko komarček: na pašniku je rasel korom
  8.      Koromándija  -e ž (á) po ljudskem verovanju dežela, kjer je vsega dovolj, kjer je zelo dobro: vedno sanjajo o Koromandiji / babica jim je pripovedovala o Indiji Koromandiji
  9.      kozmodróm  -a m (ọ̑) teh. prostor za vzletavanje vesoljskih ladij, zlasti v ruskem okolju; vzletišče, izstrelišče: s kozmodroma izstreliti vesoljsko ladjo
  10.      króm  -a tudi kròm krôma m (ọ̑; ó) kem. trda težka kovina srebrno bele barve, element Cr: zlitina železa in kroma ∙ pog., ekspr. avto je ves v laku in kromu zelo se sveti; neskl. pril.: usnj. krom usnje kromovo usnje
  11.      króm...  prvi del zloženk (ọ̑) metal. nanašajoč se na krom: kromnikljevo, kromvolframovo jeklo
  12.      krómanje  -a s (ọ̑) glagolnik od kromati: izolirati železo s kromanjem / galvansko kromanje
  13.      kromanjónec  tudi cromagnónec -nca [kromanjo-] m (ọ̑) antr. človek iz poznega paleolitika, katerega okostje je bilo najdeno v Cro-Magnonu: močni, tršati kromanjonci
  14.      kromanjónski  tudi cromagnónski -a -o [kromanjo-] prid. (ọ̑) antr., v zvezi kromanjonski človek človek iz poznega paleolitika, katerega okostje je bilo najdeno v Cro-Magnonu
  15.      krómast  tudi krômast -a -o prid. (ọ̑; ó) podoben kromu: kromast lesk // kromiran: kromasta posoda
  16.      kromát  -a m () kem. sol kromove kisline: izkoriščanje kromatov / cinkov, natrijev kromat
  17.      krómati  -am nedov. (ọ̑) teh. prekrivati kovino s tanko plastjo kroma: kromati kljuke
  18.      kromátičen  -čna -o prid. (á) muz. ki je iz poltonov: kromatični sistem / kromatična harmonika harmonika, pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha isti ton; kromatična lestvica lestvica, ki ima v obsegu oktave samo poltonefiz. kromatična aberacija napaka leče zaradi nepravilnega prenašanja barv
  19.      kromátičnost  -i ž (á) muz. značilnost kromatičnega: kromatičnost sodobne glasbe
  20.      kromátika  -e ž (á) muz. kompozicijski način, ki temelji na uporabi poltonov
  21.      kromatín  -a m () biol. sestavina celičnega jedra, ki se da obarvati
  22.      kromatínski  -a -o prid. () nav. mn., biol., v zvezi kromatinsko zrnce kromatin v obliki zrnca, ko se celično jedro ne deli
  23.      kromatografíja  -e ž () kem. razstavljanje težko ločljivih zmesi z adsorpcijo: kromatografija fosfatov / papirna kromatografija pri kateri se uporablja kot adsorbent papirni trak
  24.      kromatográm  -a m () kem. razvrstitev na adsorbentu adsorbiranih sestavin težko ločljive zmesi
  25.      krómbi  -ja m (ọ̑) tekst. debela, zelo kosmatena volnena tkanina za moške plašče: oblečen je bil v plašč iz krombija; neskl. pril.: krombi plašč

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA